Dolgotrajna oskrba je ena od osrednjih projektov stranke Levica in ustanovitelja “raziskovalnega inštituta” 8. marec in zdajšnjega ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, pa imajo za to bore malo pokazati, razen to, da so z obveznim prispevkom še dodatno obremenili naše neto plače in nas naredili še za odtenek mednarodno nekonkurenčne. Zdaj se je Maljevac “pohvalil”, da se višajo cene osnovne urne postavke za dolgotrajno oskrbo na domu. Stvar se mu očitno zdi hvalevredna. Na koncu bo račun zopet pokril davkoplačevalec.
Maljevac je v nagovoru na posvetu o dolgotrajni oskrbi za izvajalce namreč napovedal zvišanje cene osnovne urne postavke za dolgotrajno oskrbo na domu na 32,93 evra, v institucijah pa na 26,56 evra in poudaril, da želijo poslati jasno sporočilo, da ministrstvo ne deluje samovoljno, temveč sodelovalno (!?).
Maljevac je pojasnil, da gre za osnovni urni postavki za sklop storitev A in B, torej za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in za pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, poroča STA. Minister je ob napovedi zvišanja postavke navedel, da so pri tem prisluhnili različnim deležnikom, torej izvajalcem, uporabnikom in stroki, ki so izrazili skrb glede višine postavke. Maljevac je izvajalce dolgotrajne oskrbe tudi pozval, naj bo skupni cilj vseh “živ” sistem dolgotrajne oskrbe, ki zagotavlja univerzalno dostopnost. Poudaril je, da jih druži skupna zavest, da je “dolgotrajna oskrba nujna, da moramo ljudem, ki ne zmorejo več sami, zagotoviti dostojanstveno, kakovostno in dostopno podporo”.
Maljavac “prisluhnil” z našim denarjem
Kaj je imel Maljevac v mislih z enovrstičnicami o “živih” sistemih in kazanje kreposti s tem, kako je takšna oskrba nujna, ni povsem jasno, edino, kar je iz njegovih besed jasno, je, da bomo za dolgotrajno oskrbo zaradi splošnega zvišanja plač v javnem sektorju plačevali še več, kot je bilo do zdaj predvideno. Z našim denarjem so “prisluhnili” različnim deležnikom in stroki glede višine postavke.
Pri tem zagotavljajo, da do višjih stroškov ne bo prišlo, a spomnimo, da so tudi pri referendumu zakona o vladi, kjer smo odločali o tem, ali naj vlada drastično zviša število ministrstev, zagotavljali, da 20 ministrstev ne bo pomenilo višjih stroškov, potem pa so pri naslednjem rebalansu proračuna jasno priznali, da potrebujejo več denarja zato, ker imajo več ministrstev. Višjo postavko za storitev – ki bo šla seveda predvsem na račun podjetij, ki se z oskrbo starejših industrijsko ukvarjajo – bomo na tak ali drugačen način plačali davkoplačevalci.
Od naslednjega meseca nov prispevek na plače
Poslanci vladajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so 21. julija 2023 sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim so uzakonili obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je določena v višini enega odstotka za zaposlene, enega odstotka za delodajalce in enega odstotka za upokojence (iz neto pokojnin). Zakon določa tudi možnost uvedbe doplačil leta 2028 ali kasneje, če prihodki iz prispevkov ne bodo zadoščali za financiranje vseh pravic in drugih stroškov.
Zaposleni in delodajalci bodo tako od 1. julija plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tako bodo že tako obremenjene plače še dodatno obremenjene, medtem ko bodo nižje tudi pokojnine. Tudi zvišanje oskrbnin se bo prej kot slej poznalo na neto plačah.
I. K.