Na kongresu Ljudske stranke v Novem mestu bodo delegati v soboto izbirali novega predsednika po odstopu Marka Zidanška, ki ga je odnesel poraz na parlamentarnih volitvah, ko mu stranke ni uspelo vrniti v državni zbor. Podobno so volivci na volitvah kaznovali še SMC in DeSUS, kjer sta se pa šefa Miro Cerar in Karl Erjavec obdržala na vrhu. Zidanšek je celo poslabšal rezultat prejšnjih volitev, ko so izpadli iz DZ. Pred volitvami je Zidanšek naredil veliko napako, ko je zavrnil povezovanje s strankama Franca Kanglerja in Aleša Primca.
Posledica je bila, da so vse tri stranke gladko ostale pod pragom. Že pred tem je Zidanšek zaslovel po izključitvi nekdanjega predsednika Marjana Podobnika iz stranke, kar je povzročilo izstope več pomembnih posameznikov iz stranke. Marjan Podobnik se zdaj vrača na sam vrh stranke.
Proti Podobniku obveščevalec Lencl
Na kongresu v Novem Mestu bo Podobnik imel protikandidata Janeza Lencla, ki je v stranki precej neznan in mu v vrhu stranke ne pripisujejo posebnih možnosti za izvolitev. A v SLS, kjer so bile zadnja leta številne turbulence, so vedno mogoča presenečenja. Pred dvema letoma je odločna večina glasovala za izključitev Marjana Podobnika. Še dve leti prej so izključili takrat mariborskega župana Franca Kanglerja. Lencl je končal vojaško akademijo v Beogradu in – kot je razkrila revija Reporter – se je leta 1989 zaposlil v Službi državne varnosti (SDV). V obveščevalni službi je ostal tudi po osamosvojitvi do leta 1995, zadnja leta pa je zaposlen v mariborskem kliničnem centru. Hipotetično je mogoče, da na kongresu kandidira še kdo. Podobnik je favorit predvsem zaradi preteklosti. V času, ko je vodil stranko, so dosegli najboljše rezultate na volitvah. Leta 1996 jih je volila skoraj petina vseh volivcev. Podatki o doseženih rezultatih na volitvah poslancev od osamosvojitve in predsednikih so takšni:
V preglednici je podatek 4 odstotki za leto 2014 približek. Do praga pri štirih odstotkih je stranki dejansko zmanjkalo nekaj sto glasov. Ljudska stranka je dokaz, da menjave predsednikov in novi obrazi ne prinašajo nujno dobrih rezultatov. Zamenjali so cel kup predsednikov, stranka pa je tonila in tonila. Na spisku predsednikov manjka Franci But, ki je predsednik postal po katastrofi, ki je stranko po združitvi Podobnikove SLS in SKD Lojzeta Peterleta doletela na volitvah leta 2000 pod vodstvom Franca Zagožna. But na vrhu ni dočakal naslednjih volitev leta 2004, prej se je moral umakniti Janezu Podobniku.
Prideta Tonin in Kangler, najbrž pa tudi Janša
Na kongres v soboto je prihod napovedal predsednik NSi Matej Tonin; da bo prišel, mi je povedal, ko sem preverjal, tudi Franc Kangler, ki je za SLS kot župan dolgo vodil drugo največje mesto v državi, Maribor. Ko so ga izključili iz stranke, kar je bil eden razlogov, da je stranka na prejšnjih volitvah izpadla iz državnega zbora, pa je Kangler naredil svojo Novo ljudsko stranko. Župana Celja Bojana Šrota, ki je zadnja leta iz stranke tudi izstopil, na kongres ne bo, opravičil se je, ker ima v času kongresa pomemben družinski dogodek. Slišati pa je, da je precej verjetno, da bo na kongres prišel relativni zmagovalec poslanskih volitev, predsednik SDS Janez Janša. Pa tudi kak pomemben politik iz strank, ki so ravno prevzele oblast. SLS je tradicionalno močna lokalno in ima po državi številne župane, bolj uspešna kot na državni ravni pa je bila tudi na volitvah občinskih svetnikov, ki jih v večjih občinah volimo po sorazmernostnem sistemu, kar je mogoče prikazati. Dogajanje in trende lokalno in državno kaže preglednica:
Ljudska stranka velja po bilancah zadnja leta za finančno sorazmerno trdno stranko. Čeprav niso prišli v državni zbor, so pa prebili mejo odstotka, kar jim zagotavlja redne mesečne dotacije iz državnega proračuna. Pred volitvami so jih vsak mesec dobili 11.215 evrov, po volitvah pa mesečno 8.424 evrov. Dodatne dotacije SLS prejema še z lokalne ravni, kjer bodo letos novembra tudi volitve. Bilančno je v leto SLS vstopila s pol milijona evrov plusa, a slišati je, da Podobnik ne prevzema stranke, ki bi imela velike presežke denarja. Kampanja za parlamentarne volitve in priprave na lokalne volitve niso bile poceni in so menda spraznile kaščo. Če ne še kaj hujšega. Finančni podatki za zadnje desetletje, povzeti iz uradnih letnih finančnih poročil stranke, so takšni:
V grafiki se vidi, kako stranko izčrpajo volilna leta, ko se povečajo odhodki, in kako se pripravlja na volilna leta v letih, ko ni odločanj ljudstva. Podobna so nihanja tudi v drugih večjih strankah.