Predlog zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic, ki jih imajo narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, in sta ga v postopek vložila poslanca Violeta Tomić ter Dragan Matić, je primeren za nadaljnjo obravnavo, je danes sklenil državni zbor. Za takšen sklep je glasovalo 36 poslancev, 23 pa jih je bilo proti.
Predlog predvideva ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ in ureja njegovo financiranje. Svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji bi se preoblikoval v stalno telo. Predlog pa ne prinaša nobenih političnih pravic, zagotavljajo predlagatelji.
V splošni razpravi v petek je večina poslanskih skupin napovedala podporo predlogu, poroča STA. V koalicijski DeSUS so pogrešali mnenja ustreznih ustanov, na podlagi katerih bi se lahko odločili. Ker predlog po njihovi oceni odpira več vprašanj kot odgovorov, so napovedali glasovanje po svoji vesti.
Ustava vsem zagotavlja enake pravice
V opozicijskih SDS in NSi pa so povedali, da predloga ne bodo podprli. Pravice manjšin ščitijo že ustava, deklaracija in vrsta zakonov, menijo v SDS. Po mnenju NSi pa se predlog nanaša na zelo občutljiva vprašanja, ki jih ne bi smeli reševati tik pred volitvami.
Slovenska država temelji na ustavi, ki vsem državljanom na podlagi načela enakosti zagotavlja enake pravice, posebej ureja tudi pravice avtohtone madžarske in italijanske narodne skupnosti ter romske skupnosti. To pomeni, da v naši državi vsak tujec, ki pridobi državljanstvo, uživa zajamčene pravice kot vsi ostali, v Sloveniji rojeni državljani.
Levica ustvarja konflikte, pripadniki manjšin se počutijo sprejete
Neomarskistični levici enakost ostalih jugoslovanskih narodov pred zakonom seveda ni dovolj, zato z davkoplačevalskim denarjem uvajajo nove državne službe, ki bodo namenjene ustvarjanju konfliktnih situacij na področju, kjer jih ni.
C. Š.