Na upravnem sodišču so v času pred vrhom EU, ki je nedavno potekal v Sloveniji, sporočili, da je sklep vlade razveljavljen. Spomnimo, da ta ob koncu maja Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja ni imenovala na mesto evropskih delegiranih tožilcev. Obenem je pravosodno ministrstvo pozvala k objavi novega razpisa. Na omenjenem sodišču pa je bilo šele po štirih mesecih ugotovljeno, da sklep ni obrazložen, posledično pa ga ni mogoče presojati. Zato je vladi zadevo vrnilo, da bi spisala obrazložitev oziroma sprejela spremembo odločitve.
Sodbo je sicer podpisala predsednica senata Barbara Fajdiga Jadek. V njej je zapisano, da sodišče ni odločalo glede tega, ali je bila kandidatoma, ko s strani vlade ni bil potrjen predlog sveta tožilcev v zvezi z njunim imenovanjem, storjena krivica. Sama namreč niti nista trdila, da bi utrpela težko popravljivo škodo. Vlada RS je postopek imenovanja kandidatov za evropska delegirana tožilca, torej Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, sicer razveljavilo že maja, svojo odločitev pa utemeljilo s tem, da s strani državno-tožilskega sveta (DTS) ni bilo predlaganih vsaj treh kandidatov za po eno razpisano mesto, kar skupno pomeni šest kandidatov, poroča SIOL.
Vladi je namreč ponudil samo dva kandidata. Situacijo glede dogajanja, ki je v javnosti vzbudilo veliko zanimanja, pa je komentiral redni profesor na mariborski univerzi Jurij Toplak, sicer priznanega pravnega strokovnjaka: “Upravno sodišče ni odločilo, da imata tožilca po vsebini prav in da bi vlada morala imenovati prav njiju.” Kot je še pojasnil, je upravno sodišče odločilo zgolj to, da ne bo vsebinsko obravnavalo sklepa vlade, ker ni obrazložen, in je postopek vrnilo vladi v ponovno odločanje. Sodišče bi lahko nakazalo, da imata tožilca tudi po vsebini prav, a tega ni storilo. Primerov spora med vlado in drugim organom ali nekom, ki je izpodbijal odločitev vlade, je ogromno.
Očitki evropske tožilke Codruța Kövesi glede vmešavanja Slovenije v evropsko pravosodje so čudni
Sodišče bi lahko odločilo v nekaj dneh ali tednih. Da postopek traja tako dolgo, je odgovorno sodišče, ne vlada. Na vprašanje, zakaj je sodišče o tem, da vladni sklep nima razlage, odločilo šele po štirih mesecih, če bi lahko v nekaj dneh ali tednih, pa je pojasnil, da je razlog za to isti kot ta, da ima to sodišče na svoji spletni strani pod “Zadnje pomembnejše odločbe” zadnjo objavljeno sodbo iz leta 2018. “Vodenje upravnega sodišča je porazno,” je še prepričan Toplak. Očitati vladi, da krši ustavo ali zavlačuje, je čudno, saj imamo za reševanje kršitev ustave in zavlačevanja sodišča, da to uredijo.
Če vlada krši ustavo, bo odločilo sodišče. Če zavlačuje, bo uredilo sodišče. Če pa sodstvo ne deluje, kot bi moralo, pa moramo kritizirati sodišče, ne ene od strank v sodnem sporu. Spomnil je tudi na stališče evropske tožilke Laure Codruța Kövesi, ki je Slovenijo obtožila oviranja in vmešavanja v evropski pravosodni sistem. “Očitki evropske tožilke so čudni. Medtem ko je spor na sodišču in sodišče več mesecev ne odloča, tožilka pravi, da zavlačuje stranka postopka.”
Domen Mezeg