Več deset tisoč ljudi je po poročanju tujih medijev v nedeljo napolnilo glavni trg v Mexico Cityju, da bi protestirali proti spremembam volilne zakonodaje levičarskega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja. Reforme po njihovem mnenju ogrožajo demokracijo in bi lahko pomenile vrnitev v preteklost. Sprememba volilne zakonodaje bi močno zmanjšale moč in doseg državnega neodvisnega odbora za nadzor volitev, državnega volilnega inštituta (INE). Ta velja za enega najučinkovitejših organov te vrste pri izvajanju volitev in varovanju integritete glasovanja. Inštitut izdaja identifikacijske izkaznice za volivce in zagotavlja, da kampanje sledijo volilnim pravilom za svobodne in poštene volitve.
Približno pol milijona Mehičanov se je na pobudo opozicijskih strank in civilnih organizacij zbralo pred mehiškim vrhovnim sodiščem in zahtevalo, da najvišje državno sodišče začasno prekine izvajanje prihajajočih reform in jih razglasi za neustavne zaradi možnih posledic, ki jih bodo imele za mehiško demokracijo. Organizatorji so pozvali tudi k shodom v drugih mehiških mestih in pred mehiškimi konzulati v ZDA, Franciji, na Portugalskem, v Kostariki, Španiji in na Češkem, poroča Breitbart. Številni menijo, da se levičarski predsednik Andrés Manuel López Obrador z reformami želi “vrniti v preteklost, v čas, ko je vlada nadzorovala volitve.”
Kontroverzne volilne reforme je mehiški senat sprejel prejšnji teden in čakajo na podpis mehiškega predsednika, ki jih je tudi predlagal. Reforme vključujejo obsežne spremembe nacionalnega neodvisnega volilnega nadzornega odbora, odvzem bistvenih pooblastil, zmanjšanje njegove zmožnosti kaznovanja tistih, ki ne spoštujejo volilnih predpisov, in močno zmanjšanje njegovega proračuna, zaradi česar bo institucija morala skrčiti tudi do 85 odstotkov svojega kadra in zapreti regionalne pisarne v Mehiki. Spremembe mehiškega volilnega sistema bodo takoj vplivale na junijske lokalne volitve v Coahuili in zvezni državi Mehika ter na predsedniške volitve leta 2024. Mehiška ustava določa, da lahko predsednik služi samo en šestletni mandat in ne more biti ponovno izvoljen za dodatni mandat, tudi če ni zaporedni.
Lópezu Obradorju pa je nacionalni volilni inštitut že dlje časa trn v peti, češ, da je med drugim tudi ta odgovoren za njegovo izgubo na volitvah leta 2006, ko se je kljub porazu razglasil za “legitimnega predsednika” Mehike. Levičarski predsednik je leta 2018 kandidiral tretjič in zmagal na volitvah s 54,71 odstotka glasov in se odločil, da ne bo izpodbijal rezultatov volitev, potem ko ga je državni volilni inštitut razglasil za zmagovalca.
Reforme bi zmanjšale politične pravice državljanov
Na zakonodajo se je po poročanju Breitbarta odzval tudi nekdanji sodnik José Ramón Cossío, ki se je strinjal, da bi reforme zmanjšale politične pravice mehiških državljanov, in upa, da jih vrhovno sodišče razglasi za neustavne. Seveda Lópezu Obradorju protesti niso bili po godu, udeležence je obtožil, da s svojim ravnanjem zagovarjajo svoje privilegije in narko državo in celo, da so naklonjeni korupciji. Predsednik obtožbe o rušenju demokracije zanika, vendar protestniki menijo, da je njegov namen “popeljati Mehiko do socialistične vlade” sploh glede na njegovo podporo Kubi.
Spremembe volilne zakonodaje so pritegnile pozornost vlade ZDA, ki po poročanju AP News podpirajo neodvisne volilne institucije z dobrimi sredstvi, ki krepijo demokratične procese in pravno državo. López Obrador verjame, da bodo spremembe podprte, je pa sam v preteklosti pogosto napadal mehiško sodstvo in trdil, da so sodniki del konservativne zarote proti njegovi administraciji.
Tanja Brkić