Vlada bo v drugi paket pomoči, interventni zakon po nedavni ujmi, zapisala tudi predlog, po katerem bi tisti, ki so utrpeli resno škodo, prejeli pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov, je na novinarski konferenci po sestanku vlade s humanitarnimi organizacijami dejal minister za delo Luka Mesec. Ob 22. uri pa bo gost oddaje 24ur zvečer Janez Janša.
Pričela se je bitka s časom, ko bo morala vladna pomoč čim prej do prizadetih v nedavni naravni katastrofi. Kako uspešna bo, bo vidno kmalu. V ta namen je minister Luka Mesec predstavil nove okvire pomoči, ki bodo zajeti v interventni zakon. Dosedanjo pomoč je opisal kot “gasilsko akcijo“.
V interventnem zakonu bo med drugim zapisan ukrep, po katerem bodo prizadeti v poplavah prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Vlada naj bi predlog zakona oblikovala v četrtek, nato pa naj bi bil že prihodnji teden potrjen v DZ. Mesec predvideva, da bo začel veljati s septembrom.
Upravičenost do sredstev bodo, če bo predlog sprejet, ugotavljali pristojni centri za socialno delo, namenjena pa ne bodo le za tiste, ki prejemajo socialne transferje, ampak vsem, ki so v poplavah utrpeli “resno škodo“, je dejal Mesec. Pomoč bo namenjena temu, da se lahko ljudje “vsaj približno postavijo na noge”. Podrobnosti kriterijev za dodelitev pomoči sicer še niso znane.
Zatem bo po besedah Mesca v mesecu ali dveh sprejet še sanacijski zakon, ki bo srednjeročni in se bo ukvarjal z vsemi aspekti sanacije po poplavah, da se katastrofa takšnih razsežnosti ne bi ponovila. Povračila škode bodo po poročanju STA izplačana prek izvenproračunskega sklada, namenjenega odpravi posledic vremenske ujme, ki ga bodo ustanovili do konca leta. V skladu se bodo zbirala sredstva, poleg proračunskih in evropskih še iz drugih virov, tudi donacij.
Odprava plačnih nesorazmerij preložena
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je sindikatom danes zato predlagala, da bi odpravljanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju in prehod na nov plačni sistem začeli leto pozneje, kot so načrtovali doslej, torej s 1. januarjem 2025 in ne 2024. Razlog pa je sanacija države po uničujočih poplavah.
Andrej Žitnik