“Posebej hvaležna sem Sloveniji in slovenskemu narodu za vašo močno in neomejeno podporo Ukrajini. Samo nekaj tednov po invaziji so bili slovenski voditelji že v Kijevu. Preostali Evropi ste dali navdih, da ostane neomajna,” je v nagovoru slovenskim poslancem državnega zbora izpostavila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Danes je imela v slovenskem parlamentu nagovor predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je odgovarjala na poslanska vprašanja, obenem pa je Slovence pozvala, naj se udeležijo volitev v Evropski parlament. Uvodoma je spomnila, da je, ko je kot predsednica Evropskega parlamenta prvič obiskala Slovenijo, srečala mladega kmeta, ki ji je dejal, kako težko je zanj razmišljati za deset ali petnajst let naprej. Kot ključno težavo je izpostavil birokracijo.
Letošnje leto bo v znamenju kmečkih protestov
Poudaril je še, da “sploh ne ve, ali mu bo uspelo preživeti”. Metsola: “To zgodbo lahko srečamo v vsaki državi članici. Leta 2023 so bili protesti v 15 državah članicah, letos pa bo še več takšnih protestov.” Zanjo ni ključen le strateški dialog s kmetijskim sektorjem, marveč je potrebno biti tudi iskren. Leta 2022, ko je prišlo do pandemije, so bili prav kmetje tisti, ki so nam zagotovili prehrambno varnost, leta 2024 pa se od njih zahteva zelo zahtevne regulacije.
Tekom dialoga je najprej prišlo do blažjega pritiska na manjše kmetije … Pogosto se govori o enakem merilu za vse, vendar pa včasih zadeve, ki pridejo iz Bruslja, po njenem ne ustrezajo temu, kar se na terenu dogaja. Zato bi morali v naslednjih petih letih delati na tem, da bi imeli enaka pravila za vse. Pripraviti se moramo na žito, ki na evropski trg prihaja iz Ukrajine in Rusije – kako se na to odzvati z regulativnega vidika. Prepričana je, da potrebujemo enaka pravila za vse.
“Ko začenjamo ambiciozno klimatsko zakonodajo, ljudi ne moremo pustiti zadaj”
Metsola je spomnila tudi na zeleni prehod, ki po njenem predstavlja “veliko kakovost za EU”. Spomnila je na leto 2019, da se je tekom evropskih volitev posebej naslavljalo klimatske izzive in migracije. Glede migracij se bo sicer glasovalo v devetih zakonodajnih predlogih v prihajajočih tednih. Glede zelenega prehoda pa je dejala, da imajo “kup zakonodaje”, ki se nanaša na razogljičenje, energetsko obnovo stavb itd. Veliko vprašanje pa je, kaj bo naslednji korak.
Vendar pa je treba vztrajati pri zaščiti majhnih podjetij (ko gre za podnebne spremembe). “Ko začenjamo najbolj ambiciozno klimatsko zakonodajo, ljudi ne moremo pustiti zadaj.” To je bil tudi cilj pogajanj v Evropskem parlamentu. Dotaknila se je še vprašanja inovacij in prepovedi ter kako najti pravo razmerje med obema. Prepričana je, da je treba o obnovljivih virih energije razmišljati zlasti sedaj, v časih po ruski invaziji na Ukrajino. Nujno se je osvoboditi fosilnih goriv in se pogovarjati o jedrski energiji.
Okrepimo evropsko konkurenčnost!
“Ne najdemo vedno pravega ravnotežja!” je opozorila. Na področju medijskih trgov, umetne inteligence itd. jim je to seveda uspelo. Potrebno pa je razmišljati tudi o tem, kako dvigniti evropsko konkurenčnost v luči rastoče moči Kitajske, kako pridobiti partnerje v Latinski Ameriki itd. Spomnila je še, da je EU nasprotje avtoritarnosti in omenila velik napredek posameznih držav na tem področju. Izpostavila je tudi pomen boja proti antisemitizmu in drugim ekstremizmom ter dodala, da je v članicah zaznati napredek.
🇪🇺🤝🇸🇮 @EP_President: Posebej hvaležna sem Sloveniji in slovenskemu narodu, za vašo močno in neomejeno podporo 🇺🇦 Ukrajini. Samo nekaj tednov po invaziji so bili slovenski voditelji že v Kijevu. Preostali Evropi ste dali navdih, da ostane neomajna. pic.twitter.com/omGc9FvZOE
— SDS (@strankaSDS) March 26, 2024
Spomnila je na nezadovoljstvo balkanskih držav pri njihovem približevanju EU. Njihovo nestrpnost sicer razume. Poudarila je pomen širitve EU na Moldavijo in Ukrajino, kar je ključno tako iz varnostnega kot gospodarskega vidika. Proti koncu nagovora se je dotaknila razmer na Bližnjem vzhodu. Poudarila je, da v Evropskem parlamentu ni bilo mogoče najti večine za pravi jezik za prekinitev ognja v Gazi. Evropski svet so sicer pozvali, da ne govori le o premirjih, so se pa določeni pozitivni premiki zgodili v Varnostnem svetu OZN (izglasovana prekinitev ognja).
Pri reševanju razmer na Bližnjem vzhodu se zavedajmo njihove kompleksnosti
Pomembno se ji zdi nadaljevati prizadevanja za zagotavljanje miru in varnosti na območju, saj civilisti trpijo. Hkrati je spomnila tudi na kompleksnost tamkajšnjih razmer in zavezanost rešitvi dveh držav. Ljudje naj pritisnejo na vlade tako kot v primeru Ukrajine. Omenila je še na pomen narodnih manjših, iz katerih so izvoljeni mnogi predstavniki parlamenta. Spoštovanje manjšin so si prizadevali zagotoviti tudi od ukrajinskega parlamenta. Svetovala je, da primere dobrih praks iščemo v drugih evropskih državah.
Domen Mezeg