V prvih enajstih mesecih letos so policisti opazili 15.221 migrantov, ki so na črno že prečkali mejo. Lani so jih v enakem času ujeli 8905. Število se je povečalo za 70,9 odstotkov. 10.526 so jih do konca novembra vrnili nazaj na Hrvaško.
Te podatke sta policija in notranje ministrstvo objavila pred nujno sejo odborov za notranje zadeve in za obrambo, ki sta na zahtevo SDS razpravljala, ali vojski dodeliti dodatne pristojnosti za pomoč policiji pri nadzoru meje, čez katero se množično švercajo migranti.
Koalicijski poslanci so sejo obstruirali. Je pa na seji ostal vrh notranjega ministrstva, tudi notranji minister Boštjan Poklukar (LMŠ), ki je potrdil, da so poleti na predlog policije že razmišljali, da bi sami predlagali dodatno pomoč vojske na meji, a se je pritisk migrantov potem nekoliko zmanjšal, zdaj pa jih je zaradi zimskega časa že toliko manj, da pomoč vojske ni potrebna.
V primeru povečanega števila migracij Poklukar ne izključuje pomoč vojske
Če bodo številke v začetku prihodnjega leta spet dramatično poskočile, Poklukar ne izključuje možnosti, da bo predlagal pomoč vojske in v tem primeru pričakuje tudi pomoč opozicije. Iz SDS so se odzvali, da lahko računa na njihove glasove, da pa mora prepričati predvsem svoje lastne poslance, ki jih ni, a morda kljub obstrukciji poslušajo od drugod.
Število ujetih migrantov je bilo večje čisto vsak mesec letošnjega leta v primerjavi s prejšnjim, kar ne kaže na izboljšanje nadzora na južni meji in sicer na Balkanu. Dejansko pa je šlo čez državo še več migrantov kot jih kažejo statistike, najbolj spretnih ljudje v krajih ob meji ne opazijo in policija ne ujame. Kako to poteka je pokazala nedavna prometna nesreča, ko sta v zgodnjih jutranjih urah umrla dva migranta na avtocesti iz Ljubljane proti Postojni, ki sta padla iz prtljažnika, ko je voznik zaradi prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v ograjo. Tihotapci uporabljajo, je opozoril Poklukar, za čim hitrejši prevoz čez državo do Italije osebna vozila, kombije in tudi tovornjake. Da bi te tihotapske poti presekali, se policija posebej trudi.
Statistika ujetih po mesecih, ki vključuje tudi vložene zahteve za azil, je takšna:
Migracije novembra
Podatek notranjega ministrstva o 3640 vloženih prošenj za azil, ki je vključen v grafiko, ne vključuje vseh, ki s pomočjo našega azilnega sistema za tihotapljenje migrantov pobegnejo na zahod. V enajstih mesecih letošnjega leta je 4.734 ilegalnih migrantov izrazilo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Že namera zadošča, da migrantov policija ne vrača na Hrvaško. 1094 jih je izginilo še preden so uradno vložili zahtevo za azil. Praviloma gredo proti Italiji. Enako pozneje stori tudi večina tistih, ki res vložijo prošnje za azil. Do konca novembra je bilo vloženih 3640 prošenj, notranje ministrstvo pa je v tem času ustavilo postopke v 3098 primerih, ker so prosilci izginili. Proti Italiji. Kot je opozoril minister Boštjan Poklukar prosilce za azil pogosto tudi ulovijo pred mejo z Italijo in jih v tem primeru takoj vrnejo na Hrvaško. Točnih številk pa ni predstavil. Priznala je vlada letos doslej azilni status 67 prosilcem. Enemu odstotku tistih, ki so vložili prošnje.
Nazaj na Hrvaško 10.526
Skoraj vse tiste, ki ne napovedo prošnje za azil, policija vrne na Hrvaško. Letos jih do konca novembra 10.526:
Policija dogajanje ocenjuje tako: “Dosežene vrednosti v letošnjem letu so za več kot polovico večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Po ponovnem porastu števila oktobra se je število zopet zmanjšalo. Struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu se delno spreminja iz meseca v mesec, opazno je predvsem povečanje števila državljanov Pakistana in Alžirije ter od julija letos tudi državljanov Afganistana. Povečuje se tudi število ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je še vedno največ državljanov Alžirije.”
Celotno poročilo policije je takšno: Poročilo o migracijah Januar-november 2019.
Peter Jančič, Spletni Časopis