Slovenski policisti so v prvih petih mesecih obravnavali 15.456 nezakonitih prehodov slovenske državne meje, kar je bilo trikrat več kot v istem obdobju lani, ko so jih prijeli 5.108.
Podatkov za junij oziroma prvo polletje še ni in jih še nekaj časa ne bo, saj policija v času »svobode« te objavlja z večjo zamudo. Pričakujemo jih torej lahko v začetku druge polovice meseca. Ne samo zamude, policija je izredno skrčila tudi poročilo o nezakonitih migracijah, tako da to ni več niti senca tistemu, kar smo poznali v vseh preteklih letih.
Že dnevna policijska poročila pa kažejo, da se število nezakonitih prehodov slovenske južne meje veča. Migranti so v času »svobode«, ko jih je v Slovenijo že lani pred volitvami in po njih povabil kar predsednik vlade Robert Golob, spremenili taktiko. Iz gozdov so se premaknili na ceste, največ obravnavanih (dve tretjini vseh) je zdaj tako v Posavju (na območju PU Novo mesto), sledi koprsko območje. Junija pa se je tudi to začelo spreminjati. Policisti navajajo, da so se nezakoniti migranti začeli znova gibati tudi na območju Bele krajine ob reki Kolpi ter v občinah Črnomelj in Metlika.
Skoraj vsi za azil
Pri tolikšni množici obravnavanih migrantov je skrb zbujajoče tudi to, da večina prijetih (več kot 90 odstotkov) policistom ob prijetju izrazi namero podaje prošenj za mednarodno zaščito (azil). V petih mesecih je bilo takšnih 14.705 (od 15.456 vseh), lani je namero izrazilo le 3.798 migrantov. Namera podaje prošnje za mednarodno zaščito pa pomeni, da morajo policisti prijetega (ali prostovoljno predanega) popisati, še prej poskrbeti za ustrezno tolmačenje, nato pa poskrbeti tako za zdravstveno kot prehransko oskrbo pa tudi za prevoz v ljubljanski azilni dom. Gre za veliko dela, ki terja veliko število policistov, povzroča pa tudi visoke stroške v breme vseh davkoplačevalcev.
Še priseljevali jih bodo
Večina migrantov naj bi se sicer odpravila dalje, v svoje ciljne države, vendar pa jih čedalje več ostaja tudi v Sloveniji. Azilni domovi s svojimi enotami pokajo po šivih. Kot bi to ne bilo dovolj, je vlada Roberta Goloba zdaj potihoma in brez soglasja državnega zbora (celotne politike torej) v Bruslju privolila v relokacijo oz. obvezen prevzem (selitev) migrantov po Evropski uniji. To pomeni, da so Golobovi povsem nekritično privolili, da bo Slovenija prevzela migrante, ki so zdaj v posameznih državah članicah. Da bodo slednje v druge poskušale premestiti najbolj problematične, najbrž ni treba dodatno pojasnjevati.
Evropo pretresajo šokantni posnetki skupin mladih moških, ki prihajajo v EU z vseh strani. Po kopnem in po morju. Nekateri posnetki so prav grozljivi. Prišleki so predvsem moški, nekateri so grozeči, poznavalci navajajo, da so tudi oboroženi. V zahodnoevropskih državah prihaja do nasilja, posebno grozljivo je bilo ob koncu tedna v Franciji. Zažigali so knjižnice, gorele so cele stanovanjske soseske in podobno. Ob vseh teh prizorih se je oglasil Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. Zelo je kritičen do tega, da vladna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba podpira obvezno prerazporejanje migrantov po Evropski uniji. Opozarja tudi, da bo nasilje, kot ga zdaj poznajo v drugih državah, prišlo tudi k nam.
Po Sloveniji iščejo namestitve
V vladi sicer o tem molčijo, tako ali tako se odpravljajo na dopust. Dejstvo pa je, da Urad za oskrbo in integracijo migrantov že išče nove nastanitvene zmogljivosti za migrante. Za portal Moja Dolenjska so potrdili, da obiskujejo različne občine po Sloveniji, tudi letos so jih, »z namenom iskanja novih nastanitvenih kapacitet«. Kočevski župan Vladimir Prebilič je pred kratkim razkril, da je vlada vsem občinam v jugovzhodni Sloveniji (Kočevsko-ribniško, Dolenjska in Bela krajina) poslala dopis, v katerem je poizvedovala za možnost postavitve migrantskih centrov na njihovem območju. V občini Kočevje so nato pripravili srečanje s krajani Krajevne skupnosti Kočevska Reka, na katerem so jim predstavili natančno lokacijo, kjer naj bi takšen center stal. Ob že obstoječi stavbi bi postavili še zabojnike. Krajanom naj bi bili v vladi obljubili dodatni denar za nekatere projekte. Krajani so se temu uprli. Nato so skrb pred postavitvijo migrantskega centra izrazili še krajani vasi Predgrad pri Starem trgu ob Kolpi. Kraj ozemeljsko spada pod občino Kočevje. Ko se je o tem razvedelo, je kočevski župan vlado obvestil, da proti volji ljudi na občini ne bodo ukrepali in da od lokacij ne bo nič. V nekaterih drugih občinah, kot so Črnomelj, Metlika in Novo mesto, pa so za portal Moja Dolenjska zatrdili, da se na njihovem območju v zvezi z migrantskimi centri nič ne dogaja; iz Črnomlja in Metlike so celo zagotovili, da na občini niso prejeli nobenega dopisa vlade, kot je omenil Prebilič, novomeški župan Gregor Macedoni pa se o tem izrecno ni izrekel, zatrdil pa je, da »v občini tovrstnih centrov ne načrtujejo«.
Zakaj v državo ne vstopijo legalno, na mejnih prehodih?
Večina migrantov, ki nezakonito prestopijo državno mejo, policistom izrazi namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito (azil). Obravnavani so se v prvih petih mesecih letos izrekli za državljane držav: Afganistan (2.491), Maroko (2.121), Rusija (1.470), Pakistan (1.336), Kuba (1.149), Bangladeš (1.139), Indija (794), Nepal (755), Turčija (589) in Sirija (495). Preostalih 2.366 je bodisi državljanov drugih držav bodisi se o državljanstvu niso izrekli. Za letošnje leto je značilna velika strukturna sprememba pri državljanstvih. Bistveno se je povečalo število Afganistancev, Maročanov, Rusov, Pakistancev, Kubancev, prebivalcev Bangladeša, Indijcev, Nepalcev, Turkov in Sircev.
Za vse te države pa velja, da tam ni vojne. V Slovenijo bi torej lahko vstopali na mejnih prehodih. Zakaj ni tako, za navadne državljane ostaja skrivnost. Ali pa tudi ne?
Vida Kocjan