Ljubljansko okrajno sodišče je z globo tisoč evrov kaznovala verjetno prvi obraz slovenskega boja proti virusu covida-19 Milana Kreka. Očitajo mu, da pri vzpostavljanju “covidnih” klicnih centrov ni izvedel ustreznih postopkov javnega naročanja. Zaradi iste zadeve je globo prejel tudi NIJZ, ki bo moral plačati 40 tisoč evrov. Spregovorili smo z dr. Milanom Krekom, ki razočarano ugotavlja, da je v “takšni državi težko biti zdravnik”.
Sodišče pravi, da je NIJZ javno naročilo (sicer v vrednosti 2,3 milijona evrov skupaj z DDV) neupravičeno oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, za kar pa naj ne bi bili izpolnjeni pogoji. NIJZ in Krek sta se v postopku sklicevala na izredne razmere, ki so takrat obstajale v državi. NIJZ se je na razsodbo pritožil zaradi kršitev materialnih določb zakona in zmotnih ugotovitev dejanskega stanja, poročajo mediji. Dr. Milan Krek pa je globo že plačal, a se z razsodbo sodišča, kot razkrije v pogovoru z nami, niti približno ne strinja. “Ne strinjam se niti z enim sklepom sodišča,” pravi.
“Težko je živeti v državi, kjer sodišče oglobi zdravnika,” uvodoma komentira Krek, ki pravi, da je bilo v ospredju njegovega dela vedno varovanje življenj. Nato pojasni takratno dogajanje. Kot vsako pomlad so tudi leta 2021 mislili, da se bo virus umiril. Vse do junija ni kazalo, da bo jeseni prišlo do ponovnega razmaha epidemije. Kljub temu so se pripravljali na vzpostavitev klicnih centrov. Sredstva za to so bila določena v enem od protikoronskih paketov, ki so bila konec julija potrjena kljub negotovosti zaradi takratnih političnih razmer. Hkrati so v začetku julija od EU prejeli opozorilo, da je potrebno jeseni računati na zelo resen izbruh epidemije. “Šele ta dva elementa, torej element, da se pripravlja hud izbruh, in element, da so bila sredstva zagotovljena, sta omogočila razvoj klicnega centra,” pojasnjuje dr. Krek.
Nato so začeli preiskovati možnosti za čim hitrejšo vzpostavitev tega centra. Potem ko so pregledali možnosti, ki so jih imeli na voljo, pojasnjuje, jim ni preostalo drugega, kot da izvedejo naročilo po 46. členu Zakona o javnem naročanju, torej po postopku s pogajanji brez predhodne objave skladno z zakonodajo. Meni, da v nasprotnem primeru klicni center ne bi bil vzpostavljen do konca leta 2022. Sledila so pogajanja in sklenitev pogodbe.
Moralna sprijenost KPK
“V tistem smo prejeli odločbo KPK, da moramo prekiniti pogodbo z izvajalcem, kar samo kaže na moralno sprijenost KPK, kjer so točno vedeli, da v primeru prekinitve pogodbe klicnih centrov ne bo. To jim je bilo jasno, a so nam ta pogoj vseeno postavili,” pove Krek. Sledila je vzpostavitev mreže, ki je nato delovala v času, ko je bilo v državi med 17 in 20 tisoč covidnih bolnikov.
Nadalje pojasnjuje, da je bil postopek po 46. členu zagnan skupaj s pravno službo NIJZ, dobavno službo in po posvetu z zunanjim konzlutantom. “Tega nisem počel sam, temveč ob sodelovanju treh pomembnih odločevalcev, ki so se odločili, da je to edina prava pot,” razlaga.
NIJZ se na odločbo KPK ni odzval. Ocenili so, da je nelegitimna in da bi sledenje njihovemu priporočilu povzročilo zakasnitev vzpostavitve klicnih centrov, posledica pa bi bilo bistveno višje število mrtvih ljudi.
Nekdanji direktor NIJZ se znajde v primežu sodstva
Nato so začeli delovati sodni mlini. Državna revizijska komisija je na pobudo KPK pregledala zahtevek za revizijo, nato pa zoper NIJZ in Kreka vložila obdolžilni predlog.
“Sodišče pa ni upoštevalo ključnih, torej epidemioloških elementov. Predpostavljam, da je sodišče, ki ni imelo svetovalca, nekvalificirano, da bi to sploh razumelo. Delalo je po svoje, očitno jim je bilo naročeno, da morajo tako postopati,” špekulira. Ob tem pa se sprašuje, zakaj ravno sedaj odločba sodišča dobiva medijski odmev, ko pa je to prejel že tri mesece nazaj. Ugiba, da ga morda želi nekdo disciplinirati, a končnega odgovora nima.
Na odločitev sodišča se ne bo pritožil
Krek je odločitev sodišča natančno prebral. Skupaj s soprogo se je odločil, da bo globo plačal, a ne zaradi tega, ker bi se z mnenjem sodišča strinjal. Ravno nasprotno. “Odločba je proti vsem pravilom etike, verjetno tudi zakonodaje, v kar se ne bom spuščal. Če mi ne bi izpeljali postopka, kot smo ga, bi naredili zelo hudo etično napako in bi imeli bistveno več mrtvih, kot jih imamo danes. Ne strinjam se niti z enim sklepom sodišča,” zaključuje. Zadevo želi pustiti za sabo. NIJZ se je po drugi strani pritožil na odločitev sodišča. Krek pričakuje, da bo višja pravosodna inštanca razsodila drugače. Sodba sicer še ni pravnomočna.
Odločitev sodišča ga sicer ne čudi. Takratne aktivnosti politične levice, ko je bila ta dve leti v opoziciji, so bile usmerjene v povzročitev čim višje škode v človeških življenjih in da bi se ljudje uprli Janezu Janši. “To, da so postavili politični diskurz pred človeška življenja, je zelo hudo.”
V tem kontekstu je komentiral tudi Janša sam: “Kdor zlorablja nesrečo, epidemijo ipd. tako, da kršiteljem briše kazni, reševalcem življenj pa jih nalaga – ta bo slej ko prej srečal svojo karmo. Ne bo pozabljeno.”
Žiga Korsika