V luči 80-letnice začetka II. svetovne vojne ni moč prezreti tudi zimske vojne med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je pričela 30. novembra 1939, ko je Sovjetska zveza nenapovedano napadla ozemlje Finske. Stalin je ob napadu kaj kmalu spoznal, da se je srečal s trdim orehom, namreč Finska se je sovjetskemu napadu odločno uprla in tedaj največji državi sveta povzročila okoli 127 tisoč žrtev. Na finski strani je umrlo okoli 26 tisoč mož.
Stalin si je ob napadu zadal, da bo Finsko zavzel v mesecu dni, a je vztrajen upor na finski strani njegove upe zatrl v kali. Vojna je tako trajala vse do marca 1940, ko je bila v Moskvi podpisana mirovna pogodba.
Stalin se je ob vzponu nacistične Nemčije zbal, da bo Nemčija zasedla Finsko in s tem ogrozila Leningrad. Ko pa je 23. avgusta 1939 prišlo do podpisa sporazuma o nenapadanju med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, je ozemlje Finske padlo v interesno območje Stalina. To je Sovjetski zvezi omogočilo, da ima ta proste roke pri napadu na Finsko.
Pokvarjeni Stalin zakuhal incident, da bi lahko sprožil vojno
Sovjetska zveza je jeseni leta 1939 v zameno za del Karelije od Finske zahtevala umik od 20 do 25 kilometrov od meje med državama in da ji ta v upravljanje prepusti polotok Hanko. Ker se Finska s tem ni strinjala, se je Sovjetska zveza odločila za ostrejše ukrepanje. S svojim topništvom so 26. novembra pričeli obstreljevati svoje lastne čete in za smrt sovjetskih vojakov obsodili Finsko. Za zgladitev spora je Stalin zahteval, da se Finska opraviči in izvede premik mej med državama v razdalji od 20 do 25 kilometrov. Ker pa Finska ni želela priznati krivde za vpletenost v incident, ki ga sploh ni sprožila, je Stalin to izkoristil sebi v prid in razdrl sporazum o nenapadanju. S tem se je začela vojna med državama, ki jo poimenujemo tudi kot zimsko vojno.
Vojna se je uradno pričela 30. novembra ob 9.39 uri z bombardiranjem Helsinkov in mesta Viipuri, čeprav so že dan prej s sovjetske strani prestopili mejo in zajeli nekaj finskih graničarjev. Zaradi nenapovedanega napada na Finsko je bila Sovjetska zveza 14. decembra istega leta izločena iz Društva narodov. Kaj kmalu pa se je načrt Stalina obrnil na glavo, saj so bile temperatura nizke, odpor na Finski strani pa odločen. Sovjetske enote so se tako znašle povsem odrezane druga od druge, da so za oskrbo potrebovale letala. Iznajdljivi Finci, ki so se tega dobro zavedali, so uporabili komunikacijske zveze napadalcev in s tem zavedli letala, da so pomoč odlagala na povsem napačnih mestih.
Kljub temu, da so na sovjetski strani pričeli spreminjati taktiko napadov in so pričeli napadati po sončnem zahodu, so se Finci znašli in na svojih položajih postavili reflektorje in tako večino napadov odbili. Sovjetsko zvezo je še posebej zdesetkala bitka za cesto Raate januarja 1940, saj je bila 44. sovjetska divizija, ki je štela 25 tisoč mož, v njej skoraj popolnoma uničena. Na račun herojskega bojevanja Fincev se je vojna med državama končala šele 12. marca, ko je bila v Moskvi podpisana mirovna pogodba.
Hana Murn