“Slovenija prevzema eno izmed najbolj proaktivnih vlog, ko gre za pomoč Ukrajini. Na kar smo lahko upravičeno ponosni,” je v oddaji Tema dneva poudaril minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Poudaril je, da smo v Sloveniji na kibernetske napade dobro pripravljeni, moramo pa po njegovih besedah vedeti, da lahko za kibernetsko varnost največ poskrbimo prav državljani sami, tako da se čim bolj odgovorno obnašamo na spletu. Svetoval je redno menjavo gesel in neodpiranje priponk strani neznanih naslovov.
Prejšnji teden je minister Mark Boris Andrijanič gostil videokonferenco, kjer je sprejel klic podpredsednika ukrajinske vlade, prisotni pa so bili tudi drugi ministri Evropske unije za digitalizacijo na temo pomoči Ukrajini z visokotehnološko opremo. Po besedah ministra naša država prevzema eno najbolj proaktivnih vlog, ko gre za pomoč Ukrajini. “Ta klic sem organiziral enostavno zato, da učinkovito steče komunikacija in koordinacija med Ukrajino in državami članicami Evropske unije. Gre seveda za visokotehnološko pomoč, ki jo potrebujejo njihove javne ustanove (šole, bolnice, vladni uradi).”
V prvi vrsti so nas Ukrajinci prosili za opremo za satelitski internet. “Gre za opremo proizvajalca Starlink, ki je že na poti v Ukrajino. Dali pa so nam tudi konkretni predlog za ostale kose opreme, od serverjev do računalnikov, da lahko država vsaj približno normalno funkcionira v nemogočih razmerah,” je pojasnil minister.
Minister je med 8. in 9. marcem v Franciji sodeloval na neformalnem zasedanju Sveta za telekomunikacije, kjer so bile glavne teme pogovorov vezane na trenutno situacijo v Ukrajini. Prvi dan neformalnega zasedanja v Parizu je skupaj s francoskim ministrom za digitalne zadeve in elektronske komunikacije ter ostalimi ministri Evropske unije, pristojnimi za digitalizacijo, dotaknil teme hibridnega vojskovanja in boja zoper dezinformacijam in manipulacijam. V drugem delu pa tudi odpornosti elektronske komunikacijske infrastrukture ter omrežij v Evropski uniji.
Predlagan enoten evropski kibernetski ščit
Glavno sporočilo zasedanja je bilo, da je Evropska unija enotna kot še nikoli prej in da bomo Evropejci naredili vse, da pomagamo našim ukrajinskim prijateljem v njihovem neizprosnem boju za svobodo, demokracijo in mir. Ministri so sprejeli tudi celo vrsto konkretnih ukrepov, s katerimi želijo okrepiti evropsko kibernetsko varnost. Cilj je, da bi bile naše države in podjetja čim bolj zaščitena pred kibernetskimi napadi, ki prihajajo predvsem iz Rusije in od drugod. V zvezi z omenjenim srečanjem je minister poudaril, da so napori v smeri kibernetske varnosti pomembni, ker smo izpostavljeni takšnim in drugačnim kibernetskim grožnjam, ki prihajajo s strani Rusije in nekaterih drugih držav. “Čas je, da se Evropa poenoti tudi glede tega in ustanovi specializirano kibernetsko enoto, ki bo sestavljena iz vrhunskih strokovnjakov in bo bdela nad kritično infrastrukturo v vseh državah članicah EU. Predlagamo torej enoten evropski kibernetski ščit,” je poudaril Andrijanič.
Glede konkretnih ukrepov je Andrijanič pojasnil, da so bile predlagane tudi skupne vaje na področju kibernetske obrambe in čim bolj konkreten načrt pridobivanja kibernetskih specialistov oziroma strokovnjakov za to področje, ki jih danes kritično primanjkuje. “To se seveda ne bo zgodilo čez noč. Moramo pa na tem začeti delati čim prej,” je prepričan minister. Na vprašanje, koliko časa je potrebnega za vzpostavitev takšnega ščita, je odgovoril, da nekaj mesecev. Kar nekaj strokovnjakov je namreč že na voljo. “Potrebno jih je čim bolje organizirati na evropski ravni. Vzpostaviti skupne standarde na področju kibernetske varnosti in si čim bolj učinkovito izmenjevati informacije.”
Andrijanič je poudaril, da smo v 21. stoletju ogroženi vedno in povsod. Pomiril je, da stanje absolutno ni alarmantno. Na takšne grožnje smo namreč dobro pripravljeni. “Imamo Urad za informacijsko varnost, ki tukaj odlično deluje in skrbi za nedotakljivost naših kritičnih omrežij in temeljne infrastrukture. Skratka moramo biti čim bolje pripravljeni. Ne samo v času vojne v Ukrajini, ampak vedno. Živimo v takem času, ko smo ranljivi tudi in predvsem na spletu.”
Kot pravi, smo danes v Evropi priča velikemu valu ruske propagande in takšnim in drugačnim dezinformacijam. “Proti temu se moramo bolj učinkovito boriti. Tudi o tem smo spregovorili s kolegi ministri v Franciji. Namreč EU je prepovedala oddajanje medijema Russia Today in Sputniku, prav tako pa ciljamo tudi na druge medije, posameznike in organizacije, ki širijo rusko propagando oziroma dezinformacije. Ne samo v Evropski uniji, ampak po vsem svetu,” je dejal in dodal, da je nujno, da se odločno zoperstavi in se velikim spletnim platformam jasno določi standarde, ki jih morajo spoštovati pri promociji takšnih vsebin.
Načrtovana velika izobraževalna kampanja
“Naša vladna služba načrtuje veliko izobraževalno kampanjo, s katero želimo ozavestiti državljane o tem, kako čim bolj varno in odgovorno uporabljati internet,” je izpostavil in dodal, da načrtujejo tudi nekaj drugih ukrepov. Eden izmed njih je vzpostavitev kibernetskega poligona, na katerem po njegovih besedah že dela ministrstvo za obrambo. “Gre za to, da bi lahko slovenska podjetja in državne inštitucije s pomočjo tega kibernetskega poligona krepile svojo kibernetsko obrambo. Načrtujemo tudi vzpostavitev rezervne sestave Slovenske vojske na področju kibernetske varnosti. Vemo, da kibernetskih strokovnjakov manjka in jih je težko plačati, ker je njihova cena visoka. Želimo jih pritegniti v svoje vrste, vsaj ko gre za rezervno sestavo.”
Minister je prav tako izrazil zadovoljstvo, da je bil prejšnji teden sprejet Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki prinaša med drugim brezplačne tečaje osnovnih digitalnih veščin za starejše odrasle. Del teh tečajev pa bo tudi kibernetska varnost. “Del tečajev bo obsegal znanja o tem, kako čim bolj odgovorno in varno rokovati z novimi tehnologijami. Mlade pa ob tem želimo z brezplačnimi izobraževanju digitalnih veščin navdušiti nad tehniškimi znanji in poklici, ki jih danes tako zelo primanjkuje,” je poudaril.
Nina Žoher