Drugi tir med Divačo in Koprom je kot del evropskega koridorja za Evropo pomemben projekt, je ob ogledu gradbišča poudarila v petek evropska komisarka za promet Adina Valean. Takšne projekte po njenih besedah potrebujemo, da se pomaknemo v trajnostno prihodnost. Izpostavila je tudi, da se ponekod po Evropi gradbeni in infrastrukturni projekti soočajo z veliko ovirami, zato jo še posebej veseli, da je na gradbišču drugega tira vse tako, kot mora biti, kar je razveseljujoče tudi za ministra Jerneja Vrtovca, ki je poudaril pomen krepitve sodelovanja z zalednimi državami. Vesel je, da EU drugi tir vidi kot enega ključnih projektov, čemur pritrjujejo tudi sredstva iz evropskih skladov. Drugi tir po njegovih besedah pomeni rešitev ozkega grla med Koprom in Divačo. V petkovi informativni oddaji Tema dneva se je z njim pogovarjal voditelj Luka Svetina.
V družbi evropske komisarke ste obiskali gradbišče drugega tira. Ob številnih stoječih infrastrukturnih projektih v Evropi pri nas vse poteka po planu, kar je veliko priznanje, kajne? Bo drugi tir zgrajen v roku, kot ga načrtujete?
Seveda, drugi tir bo seveda zgrajen pravočasno, to je do leta 2026, jaz bom odgovarjal za svoje delo, za svoj mendat, in ta trenutek ni posebnih zamud, tudi zaradi bolezni covid-19 ne. Torej vsa dela potekajo pravočasno in tega smo zelo veseli. V zadnjem tednu smo začeli z razkopavanjem tudi predorov, tako da, čestitkem vsem, ki so vpleteni v projekt drugega tira.
Ves čas se poudarja, kako je drugi tir pomemben za Slovenijo. Danes smo znova slišali tudi, kako pomemben je za Evropsko unijo. Zakaj?
Zaradi naših zalednih držav, ki so tudi odvisne od Luke Koper, drugi tir je izključno v fuknciji Luke Koper in če želimo razvijati luko, potem moram to ozko grlo od Divače proti Kopru nekako razširitiv, kasneje v nadaljevanju projekta pa tudi okrog Ljubljane, rešiti prometne zagate okoli glavnega mesta. Morali se bomo dogovoriti, na kakšen način bomo železniški promet spravili okrog Ljubljane ali pa pod Ljubljano. Imamo vizijo, da železniški promet spravimo pod Ljubljano, je pa projekt pomemben zaradi zalednih držav. Držav članic Evropske unije, ki jim je Luka Koper strateškega pomena. Tukaj govorimo zlasti o Avstriji, pa tudi Bavarski, Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski, tudi Ukrajini deloma. Torej, drugi tir je tudi v funkciji ne le naše države, ampak tudi pomembnega dela Evropske unije.
Drugi tir je pravzaprav samo en del posodobitve slovenskega železniškega sistema. Povsod po Sloveniji potekajo dela na tirih, v celoti ste prenovili gorenjsko železniško progo od Kranja do Jesenic. V zadnjih dneh ste govorili, kako pomembno je spodbuti ljudi, da bi uporabljali železniški potniški promet, tudi z vidika prehoda k zelenim tehnologijam?
Drži, letos izvajamo velike in pomembne infrastrukturne projekte, obnovili smo celotno železniško povezavo od Kranja do Podnarta, od Podnarta do Lesc, od Lesc do Jesenic, vključno s predorom na Hrušici, ta projekt smo izvedli skupaj z Avstrijci. Projekt prenove do Jesenic je bil vreden 160 milijonov evrov, poleg tega posodabljamo vse železniške postaje, izvajamo tudi dela od Zidanega Mostu do Šentjila, gradimo nov predor in nove mostove, to je res velik projekt. Vozlišče Pragersko je projekt v višini 88 milijonov evrov, pognali smo ga pred približno tremi tedni, poganjamo pa v tek tudi dela na relaciji od Ljubljane do Brezovice, pripravljamo pa še razpis za posodobitev proge od Brezovice do Borovnice. Se pravi, želimo okreiti celoten železniški sistem v Republiki Sloveniji. Naj povem, da načrtujemo še druge povezave, in sicer dvotirnost proti Kamniku, dvotirnost proti Ivančni Gorici, dvotirnost proti Kranju, načrtujemo tudi hitro povezavo Ljubljana – Maribor. Seveda bo vse to odvisno tudi od drugih dejavnikov, zlasti umeščanja v prostor, javnih naročil, itd. Mi moramo okrog mestnih središč narediti takšen sistem, da se bodo ljudje za prevoz v samo mesto odločili za vlak, ne več za osebni avtomobil. Seveda se bodo ljudje za to prej odločili, če bodo po tirih vozili privlačni vlaki, cenovno ugodni vlaki, ekonomični, in, seveda, točni, s tem imamo zadnje čase silne težave. Skratka, želimo, da bi bil prevoz z vlakom ljudem privlačen. Del prenove železniške infrastrukture bodo torej tudi nakupi novih vlakov, ki bodo ljudem prijazni.
Omenjali ste podobitev železniškega sistema v Ljubljani. Kako daleč pa je projekt Emonika, za katerega ste si na začetku vašega mandata tudi zastavili cilj, da ga boste po dolgih letih premaknili naprej. Kaj se dogaja v zvezi z Emoniko?
Poglejte, projekt Emonika je bil, preden sem prišel na ministrstvo, odložen v predalu. Mi smo ga ponovno zagnali, lani smo v prvi fazi podpisali memorandum z madžarskim investitorjem, to je OTP banka, ki je lastnica tudi NKBM, Abanke, SKB banke, itd. Torej, gre za resnega partnerja, in izvajamo vse aktivnosti, da bi lahko do začetka gradnje Emonike prišlo že prihodnje leto. Prva dela bi lahko stekla pri Dunajski cesti, trenutno se Emonika projektira, naj pa povem, da je investitor, torej OTP banka, za ta projekt namenil kar 250 milijonov evrov. Gre za resnega investitorja, ki ima denar, in ki je pripravljen ta denar vložiti v zasebni del projekta, medtem ko bo država Slovenija vložila denar v javni del projekta, v novo železniško postajo, Slovenske železnice pa bodo investirale v novo avtobusno postajo. In končno, verjamem, da bomo dobili novo železniško postajo, ki ta trenutek skupaj z avtobusno postajo spominja na muzej na prostem.
Poglejte gospod minister, premika se v zadnjih dneh tudi na sverni meji, Karavnke so naša povezava z zahodno in severno Evropo. Avstrijci so izkopali svoj del druge cevi, naša dela pa zamujajo. Kako gledate na te zamude, vemo sicer, da je do zamude pri gradji prišlo še v času prejšnje vlade, ko smo dolgo izbirali graditelja, pa vseeno, vam je kot ministru kaj nerodno, ko se pogovarjate s kolegi avstrijci, ki nas zdaj čakajo?
Mi smo do sedaj izkopali 1400 metrov predora, to smo naredili v enem letu in enem mesecu, glavni izvajalec zelo hitro gradi in nismo v nobeni zamudi od samega začetka gradnje. Mi smo torej v tem mandatu začeli z gradnjo, za zamudo pa je bil kriv postopek javnega razpisa, saj smo samo izvajalca izbirali več kot leto dni. Skoraj leto in pol. Medtem, ko so Avstrijci že gradili, so pri nas še vedno tekli postopki javnega naročanja. Ampak za to ni kriv ta minister in ta resor, ampak sama oblika javnega naročanja, ki dovoljuje pritožbo na pritožbo, ko se vsi grebejo za ta del pogače in pri tem ne izbirajo sredstev. Zaradi tega se tudi drugi projekti v Sloveniji tako vlečejo.
No, verjetno so te nečloveško dolge kolone na slovenski strani Karavank v avgustovskih dneh znova pokazale, kako nujno potrebujemo odprtje druge cevi?
Zagotovo, in mislim, da bo druga cev res razbremenila promet tekom turistične sezone in olajšala lokalnim prebivalcem dostop do svojih domov. Moram povedati, da veliko teh kolon, ki nastajajo na Karavankah, ni samo plod ene cevi, ampak tudi ukrepov za zajezitev virusa. Tudi avstrijska stran preverja, kdo prihaja v njeno državo in na ta način nastajajo ti zastoji.
Morda lahko omenite še kakšnega od vaših ključnih izzivov do konca letošnjega leta, ali pa vašega mandata. Na avtocestah, denimo, se nam v kratkem obeta elektronsko cestninjenje?
E-vinjeta prihaja 1. decembra, vsi, ki želijo kupiti letno e-vinjeto, bodo to lahko storili že 1. januarja. Samo še enkrat bodo odstranili to nalepko z vetrobranskega stekla, in gremo, končno, v korak s časom, digitalna družba smo in izkoristimo priložnosti, ki so nam dane. Mi smo ta projekt elektronskega cestninjenja v enem letu pripeljali do konca, imeli smo sicer težave pri samem javnem naročilu, ampak izbrali smo najboljšega in najbolj ugodnega ponudnika, medtem ko so temu vsi nasprotovali, da bi moral biti ponudnik za 17 milijonov evrov dražji, o čemer je bilo veliko novinarskih prispevkov. Ampak, pomembno je, da bomo mi čez dobra dva meseca dobili e-vinjeto in tega sem res vesel.
T.F.