Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v pogovoru za Siol potrdila, da so na ministrstvu pripravili nov predlog reševanja sodniških plač v obliki interventnega zakona, s katerim bi sodnikom zagotovili dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec. A je ob tem ocenila, da v koaliciji za to rešitev ni podpore.
Mesečni dodatek v višini tisoč evrov bruto je precejšnje povišanje glede na napoved premierja Roberta Goloba iz začetka leta o dodatku v višini 600 evrov bruto in glede na zadnji znani predlog dodatka v višini 577,73 evra, ki so ga sodniki dobili na mizo konec novembra.
Kot je za Siol pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, so med usklajevanjem s sodstvom, tožilstvom in ministrstvom za javno upravo prišli do sklepa, da s prvotnim zneskom ne bi odpravili plačnih nesorazmerij med sodniki in funkcionarji preostalih dveh vej oblasti, zato so višino dodatka popravili na tisoč evrov bruto.
Podpore ni, čakajo jih finančne posledice
Po njenih besedah je predlog interventnega zakona pripravljen in ga lahko vlada kadarkoli vloži v državni zbor. Vendar je ob tem ocenila, da za zdaj v koaliciji ni podpore tej rešitvi, ker jo namreč mnogi dojemajo kot parcialno urejanje za eno poklicno skupino, torej za sodnike in tožilce.
Ministrica pa se boji, da državo v primeru neizpolnitve ustavne odločbe glede sodniških plač čakajo še veliko težje finančne posledice. V Slovenskem sodniškem društvu namreč v primeru neizpolnitve ustavne odločbe pripravljajo kolektivno tožbo, s katero bodo zahtevali poravnavo nesorazmerij pri plačah sodnikov za pet let nazaj.
Po oceni ministrice je pravni položaj zelo jasen, saj je ustavno sodišče odločilo, da gre pri sodniških plačah za neustavno situacijo. Zato praktično ni možnosti, da bi sodišče v primeru kolektivne tožbe odločilo v prid državi, ki bo nato morala poravnati obveznosti še za pet let nazaj, skupaj z obrestmi, je poudarila.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je za Siol pojasnila, da so v društvu prejeli pozitivno mnenje Inštituta za javno upravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani glede mogočih tožbenih zahtevkov sodnikov in intenzivno proučujejo različne možnosti. Ena je vložitev kolektivne tožbe, o čemer bodo javnost v primeru njene vložitve pravočasno obvestili, je dejala.
C. Š.