Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je prepričana, da ni osnov za interpelacijo njenega dela in odgovornosti, o kateri danes razpravlja DZ. Kot je dejala, lahko to dokaže z dejstvi, ki jih je možno kadarkoli preveriti. “Imam čisto vest, vsakomur lahko pogledam v oči,” je poudarila. Za današnjo razpravo pa je ocenila, da bo večinsko politična. “Ni razlogov za to, da bi interpelacija uspela,” je prepričana Kustečeva. To interpelacijo jemlje kot del politične igre, ki v teh v teh zelo zahtevnih in krhkih časih sicer ni najbolj primerna. Razume pa, da je to del parlamentarizma in da mora stvari pojasniti vsem ljudem, ne le poslancem.
V imenu predlagateljev interpelacije je Matej T. Vatovec iz Levice spomnil, da ministrici za šolstvo dr. Simoni Kustec v času epidemije covida-19 očitajo nestrokovno, nekonsistentno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, odrekanje pravici do izobraževanja, diskriminacijo šolajočih otrok in otrok iz socialno ogroženih družin. “Svoj mandat ste porabili za to, da niste ministrica,” ji je očital Vatovec in dodal, da ministrica noče zavzeti pozicije, imeti lastnega mnenja in se boriti za svoj resor. Zaprtje šol med prvimi v Evropi in vztrajanje pri njihovem zaprtju najdlje, naj bi bila po mnenju vlagateljev interpelacije katastrofalna odločitev, ki naj tudi ne bi bila podprta s strokovnimi stališči. Ministrici je bilo očitano, da se ni držala temeljnega načela, in sicer, da se šole zapirajo zadnje in odpirajo prve. Marko Koprivc iz stranke SD je podal neposrečeno in povsem neprimerno primerjavo, češ da je še sredi najtrše okupacije slovenskega ozemlja delovalo več kot 430 partizanskih šol, kjer je za učenke in učence skrbelo več kot 746 učiteljic in učiteljev. Vsemu navkljub so domoljubi poskrbeli, da si bile šole odprte, če je bilo le nemogoče. Danes ni potrebe po ilegalnih učilnicah, pa imamo najdlje zaprte šole, je dejal.
Sledila je ministričina obrazložitev pisnega odgovora na vloženo interpelacijo. Med drugim je v uvodu spomnila, da so se pred enim letom na današnji dan za pol milijona šolujočih zaprla vrata vrtcev in šol, športnih dvoran itd., seveda zaradi epidemije. Prepričana sem bila, da se vse ustavlja za le določen čas, je priznala in dodala, da so vsi mislili, da bomo zmagali s skoraj popolno zaustavitvijo. Edino kar je bilo takrat odgovorno storiti, je bila zaustavitev javnega življenja. Izobraževalni proces se je iz šol preselil v prostore doma. Učenci so nadaljevali svoje šolske obveznosti doma. Treba je bilo najti alternativne poti, treba se je bilo odzvati na dane razmere. “In to nam je tudi uspelo,” je zatrdila. Podala je še nekaj številk, ki dokazujejo, da virus res ni bil nedolžen in da je pustil pečat tudi v izobraževalnem sektorju. Virus je namreč prebolelo kar 20,5 odstotka zaposlenih v vrtcih, 8 odstotkov v osnovnih šolah ter 6 odstotkov v srednjih, zbolevali pa so seveda tudi šolarji in dijaki. “Po novem letu se je pokazala luč na koncu tunela, zaradi našega odgovornega ravnanja,” je bila prepričana Kustečeva in poudarila, da ima virus svoje naravne zakonitosti, ne pa politične barve. “Vemo kaj delamo, vemo zakaj, predvsem pa za koga,” je poudarila in pojasnila, da so v tem enem letu delali po dveh tirih, po covid tiru in po običajnem tiru.
“Na MIZŠ je tudi v času posebnih razmer ostala naša primarna skrb zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja na daljavo in omogočanje nemotenega izobraževalnega procesa za vse otroke, tudi tiste iz najbolj ranljivega socialnega okolja. Pri tem smo se dejavno povezali z vsemi deležniki, ki so pomemben del izobraževalnega procesa,” je poudarila ministrica.
“Obtoževanja, zmerjanja, nesramnosti, blatenja, laži in manipulacije teorij zarot ne pomagajo pri tem, so razdiralni, neodgovorni za krhek čas, ki ga živimo. Vem, da se bomo vrteli po polju čustev in ne razuma, spektakla, ki bo želel med ljudmi še bolj razgreti strasti in nemir. Ni mi vseeno, ni pošteno, da se madeže pušča na najbolj vitalnem delu naše družbe, ki se s trudom, zgledom, predanostjo, predaja za to, da pomaga našim otrokom narediti otroštvo in mladost čimbolj običajno, predvsem pa z znanjem vedno bogatejše. Imam čisto vest, vsakomur lahko pogledam v oči in mu z dejstvi, ki jih je možno kadarkoli preveriti, dokažem, da namera sklicateljev današnje interpelacije nima osnov in da jo zavračam v vseh njenih točkah. Danes bom vaš strelovod, strelovod, ki hoče ubraniti vse tiste, ki ste v hiši vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa. Vem, da bodo letele tudi strele, ki niso namenjeni samo meni in moji ekipi. Temu se reče politična normalnost našega današnjega prostora. In to ob koncu prvega leta epidemije, v katerem se ves čas trudimo poiskati zgolj vsaj približno optimalno pot nazaj v običajno življenje,” je med drugim dejala Simona Kustec.
V okviru osmih paketov t. i. protikoronske zakonodaje je bilo podprtih za dobrih 76 milijonov evrov ukrepov
Kustečeva je še izpostavila, da je bilo v okviru osmih paketov t. i. protikoronske zakonodaje podprtih za dobrih 76 milijonov evrov ukrepov, s katerimi so zagotovili podporo za izvajanje izobraževalnega procesa, med njimi za nakup IKT opreme, za zaščitna sredstva za nemoteno izvedbo dela, za nadomestila plač, izpad prihodkov, za oprostitev plačila za vrtce. Vzgojno-izobraževalni zavodi so po njenih navedbah prejeli prek 110 okrožnic, navodil in priporočil za izvajanje vzgojno- izobraževalnega procesa, preverjanja in ocenjevanja ter zaključevanja šolskega leta. Poleti so v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili priročnik z možnimi modeli izvajanja pouka v času razmer, ki jih zaznamuje koronavirus. Izvajala so se tudi doizobraževanja učiteljev. Omenila je, da so tistim, ki so zaradi epidemioloških razmer to potrebovali, omogočili podaljšanje statusa študenta, statusa mladega raziskovalca, izvajanje programskega raziskovalnega dela, za eno leto so podaljšali veljavnost kategorizacije športnikov in postopke pridobivanja in ohranjanja pravice do štipendije. Študentom so dvakrat izplačali po 150 evrov pomoči. Za varno vrnitev v šole so skupaj z ministrstvom za zdravje poskrbeli za množično testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, za katere je zdaj, takoj za najbolj ranljivimi skupinami, omogočeno prednostno cepljenje proti covidu-19.
Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji ter novela zakona o vrtcih
Med dosežki, ki niso povezani z epidemijo, pa je ministrica navedla povsem nov zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju ter novelo zakona o vrtcih. “Pri pripravi proračunov za leti 2021 in 2022 smo pridobili zgodovinsko najvišjo finančno podporo za delo resorja na vseh področjih. Že v rebalansu za leto 2020 smo zagotovili dodatnih 87,5 milijona evrov, za leti 2021 in 2022 pa še dodatnih 200 milijonov,” je med drugim poudarila Kustečeva. “Ko se danes ozrem nazaj, vidim, da bi kakšne odločitve, kakšne poti, vložene napore naredili tudi drugače. Verjemite pa mi, da v danem trenutku zahtevnih razmer, pritiskov časa, pričakovanj, pogosto tudi želja, da bi lahko s čudežno paličico premagala celo virus, po neprespanih nočeh, dnevih, ko dobesedno ni bilo časa pojesti niti dnevnega obroka hrane, nismo znali in nismo zmogli drugače,” je pojasnila.
Kot družba bi morali vložiti vse napore v to, da si bomo stali ob strani, se spodbujali, si pomagali in se razumeli
Ob tem pa je zagotovila, da so bile vse njihove rešitve optimalnost v danem trenutku in vedno takšne, ki so najprej sledile pravici do zaščite zdravja ljudi, nato do v teh razmerah najbolj optimalni obliki neprekinjenega pridobivanja znanja ter končno, preko sodelovanja in medsebojnega razumevanja, tudi zaupanja. Napovedala je še, da bo z namenom ocene in nadaljnjih odločitev o ukrepih za naprej še v tem mesecu vzpostavila dve strokovni posvetovalni skupini za okrevanje – eno za področje učinkov na polju vzgoje in izobraževanja, drugo za področje športa. Poudarila je, da bomo kot družba morali vložiti vse napore v to, da si bomo stali ob strani, se spodbujali, si pomagali, se razumeli in skupaj iskali prostore naših različnosti pod istim soncem. Pri tem obtoževanja, zmerjanja, nesramnosti, blatenja, laži in manipulacije teorij zarot ne pomagajo, ampak so razdiralni, neodgovorni za krhek čas, ki ga živimo.
Ministrica Kustečeva je sicer že pred sejo DZ zagotovila, da je dobro pripravljena in da pričakuje podporo poslancev. V izjavi novinarjem pred sejo DZ povedala, da je dobro razpoložena. Po njenih besedah gre za pomembno razpravo, bolj ali manj pa za nazaj. Očitki so namreč vezani na čas, ko so morali narediti vse za to, da so ohranjali zdravje in obenem znanje v vzgojno-izobraževalnemu procesu, je pojasnila. Zdaj so razmere že drugačne. Obeta si, da bodo danes na koncu skupaj ugotovili, kako pomembno je, da stopijo skupaj in skupaj delajo najboljše za znanje, zdravje in zaupanje v našem šolskem prostoru ter širše v družbi.
Za razrešitev ministrice je potrebnih vsaj 46 glasov
Tako jih po vsej verjetnosti predlagateljice, ki imajo sicer 39 poslancev, nimajo dovolj. Kustečevo podo podprle koalicijske stranke SDS, SMC in NSi. Zmago Jelinčič Plemeniti je sicer kritičen do ministričinega dela, a interpelacije v stranki SNS ne bodo podprli. Poslanska skupina DeSUS pa bo svoje stališče predstavila na seji. Ni pa nujno, da bodo glasovali enotno, poroča STA.
Otroci ne bi smeli biti kontaminirani z ideološkimi obremenitvami svojih učiteljev
Zmago Jelinčič Plemeniti je svoj nastop izkoristil predvsem za kritiko našega polskega sistema. Pojasnil je, da je permisivna vzgoja, ki jo je uvedel Slavko Gaber po komandi gospoda Janeza Drnovška pripeljala v razsulo našega sistema, v nekakšen čuden odnos, da morajo biti vsi enaki, vsi enako pametni in ker pač niso vsi enako pametni kot drugi, potem pridemo do neke čudne rešitve, da je treba znanje spraviti na najnižji skupni imenovalec, kar pomeni, da se je treba prilagajati tistim, ki so v razredu najbolj butasti, na pa da bi vzgajali tiste, ki so najbolj pametni. “In kaj se zgodi potem, ko ti otroci končajo določeno šolanje? Čim prej poskušajo pobegnit v tujino, kjer znajo cenit tiste, ki so boljši in jim dajo možnost, da prosperirajo in da se razvijajo,” je dejal in pojasnil še nekaj drugih okoliščin ter napak. Omenil je še dogodek, ko so bile na zaključni prireditvi osnovne šole Dravlje v letu 2019 izobešene mavrične zastave. “Zakaj pa, zakaj na šoli mavrične zastave” je vprašal in dodal pomislek, ali bodo naslednjič izobešene še zastave komunistične partije Jugoslavije. V isto kategorijo sodijo tudi risanja slikic na LGBT temo. Gre za načrtno siljenje otrok v sprejmanje LGBT skupnosti v javni šoli, je opozoril. “Otroci ne bi smeli biti kontaminirani z ideološkimi obremenitvami svojih učiteljev,” je opozoril.
Sara Bertoncelj