Poskus napada ministrice Švarc Pipanove na demokratično in pravno državo

Datum:

Napovedi, da bo tranzicijska levica skušala izrabiti mandat vlade Roberta Goloba za povečanje svojega primeža na demokratično družbo, se uresničujejo. Če bo državni zbor potrdil predlagane spremembe zakona o sodiščih in sodniški službi, javnost do pravnomočnih sodb ne bo mogla več dostopati, prav tako ne bo smela izvedeti za plače sodnikov in disciplinske postopke, ki se vodijo zoper njih. Novele zakonov sta v javnosti sprožila ogorčenje, ministrica pa je v zadnjem medijskem nastopu povedala, da so napovedane spremembe zapisane nerodno ali preprosto nerodno razumljene. 

                   

Pa poglejmo predlagani sporni osmi odstavek 117. člena zakona o sodiščih, za katerega ministrica pravi, da je nerodno zapisan. Glasi se: “Sodbe odločbe, ki niso objavljene na spletnih straneh sodstva, se ne štejejo za informacije javnega značaja …” Iz dikcije ne izhaja, da je predlog zakona “nerodno” zapisan ali “napačno razumljen”, temveč da je sodna veja oblasti v sodelovanju s Socialnimi demokrati poskusila delo sodstva skriti pred javnostjo. Ker so naleteli na hude kritike, tudi v krogih, ki so jim tradicionalno naklonjeni, želijo sedaj svoj poskus zmanjšanja transparentnosti sodstva po najboljših močeh prekriti.

Da gre za nesprejemljiv predlog, je povedala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki sicer sodi v kadrovski bazen levice: “Predlog zakona o sodiščih žal bistveno odstopa od že doseženih standardov transparentnosti in ni v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Predvsem pa ne upošteva zavez Slovenije, ki jih je ta sprejela z ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, tako imenovano konvencijo Tromso.”

Dr. Toplak: Skrivanje ne vodi do zaupanja v sodstvo
Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je v oddaji 24ur zvečer pojasnil, da “bi morale biti vse sodbe objavljene na spletu, pravnomočne in nepravnomočne. Pri nekaterih sodbah je prav, da so anonimizirane do te mere, da se ne prepozna stran postopka. Kot je denimo v primeru mladoletnih. To ni težko. Sodbe so tako ali tako že v digitalizirani obliki na sodiščih. Je pa med nekaterimi v vodstvu ministrstev in sodstva tendenca, da se zavzemajo za skrivanje sodbe pred javnostjo in čim težji dostop javnosti do sodb. Skladno s tem je že pred leti vrhovno sodišče izdalo sodbo, ki je močno otežilo dostop javnosti do sodb. Po domače povedano, želijo si, da bi sodniki pred javnostjo skrito odločali, zakaj in koga zaprejo ali obsodijo. Hkrati bi se pa radi ponašali s tem, da na sodbo napišejo “V IMENU LJUDSTVA”, ljudstvu pa ne bi dovolili, da vidi te sodbe ali pa bi ljudstvu močno otežili, da pride to teh sodb”.

Toplak v oddaji še navaja, da je pomembno, da se javnost zaveda, da se nekateri v Sloveniji že 3, 4, 5 let zavzemajo, da bi bile sodbe skrivne, ko se o tem odpre javna razprava, pride do sprenevedanj, kot so denimo, “prišlo je do napake”, “niste razumeli” itd.

Bodo skrili tudi svoje plače?
Ministrica pa se je v oddaji branila tudi poskus skrivanja plač sodnikov. Povedala je, da bi po novem predlogu podatki o plačah ostajajo javni, tajni bi bili po predlogu zakona podatki za obračun plač. Javnost po novem ne bi smela več vedeti, koliko časa je bil zaposleni na dopustu, študijskem dopustu, odsoten zaradi nege otroka. Toplak je na to odvrnil: “Pomembno je, da so plače sodnikov javne enako kot plače vseh drugih, ki so plačani iz proračuna, zato da vemo, kam gre naš denar, da lahko davkoplačevalci nadziramo porabo denarja. Gre za pravičnost, ki jo lahko javnost na ta način ocenjuje. S tem se gradi zaupanje javnosti v državne organe in sodstvo. Če bi se nekdo res zavzemal, da plače ne bi bile javne, bi to bila velika sramota. Prav bi bilo, da bi davkoplačevalci izvedeli, kdo, še posebej, če je to nekdo od oblasti, se za kaj takega zavzema.”

Ž. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Evropska komisija Sloveniji priporoča dvig konkurenčnosti

Včeraj smo poročali, da je Slovenija nazadovala na globalni...

Vlada se hvali z obnovljivimi viri, v resnici smo odvisni od ruskega plina, ki ga uvozimo iz Avstrije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih...

Golobova pokojninska reforma: manjše pokojnine in delali bomo dlje

Danes bo potekalo prvo srečanje, kjer bodo socialni partnerji...