Tisti, ki so pričakovali, da bo vlada v času ene največjih naravnih katastrof začasno preusmerila milijone, s katerimi financira svoje politične zaveznike v (ne)vladnem sektorju, se je bridko motil. Zgodilo se bo ravno nasprotno. Ministrstvo za javno upravo nam v odgovoru na javno zastavljeno novinarsko vprašanje odgovarja, da bo financiranje nevladnikov, za katere se je v javnosti ustvaril vtis, da gre pravzaprav za ulične “udarnike” politične levice, še okrepilo.
“Predmetnega javnega razpisa ne bomo preklicali, ravno nasprotno, krepitev nevladnih in prostovoljskih organizacij v vseh slovenskih regijah je nujno potrebna,” so zapisali v odgovoru. Javni razpis za sofinanciranje podpornega okolja za nevladne organizacije v obdobju 2023–2027 bo iz davkoplačevalske malhe omenjenim namenil še dodatnih 6,25 milijona evra.
Ministrstvo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik iz vrst svobodnjakov, odgovarja, da bodo nevladne organizacije odigrale pomembno vlogo “tudi pri pomoči ljudem na terenu in odpravi škode zaradi nedavnih poplav. Razpis za podporno okolje namreč naslavlja tudi mrežo za prostovoljstvo; prispevek prostovoljk in prostovoljcev pa je v takšnih izjemnih razmerah neprecenljiv, kar te dni dokazujejo denimo humanitarne organizacije, ki so vse tudi nevladne organizacije.”
A ne glede na obljube ministrstva, to niti približno niso glavni cilji, ki jih razpis zasleduje. Kot sami navajajo, je bistvo razpisa še tesnejše spajanje vladnega in (ne)vladnega sektorja, povečevanja politične vloge nevladnih organizacij in povečevanje njihovega javnega odtisa in prepoznavnosti. Prostovoljstvo je omenjeno zgolj na koncu in še to ne v povezavi z lajšanjem stisk ljudi, ki so jim poplave otežila življenja. NVO-ji bi lahko, denimo, pridobili sredstva za financiranje oskrbe ilegalnih migrantov, ki z žrtvami poplav nimajo ničesar skupnega. Prostovoljstvo bi lahko pomenilo tudi financiranje protestov ali z drugimi besedami javnih kampanj ozaveščanja volilnega telesa.
Tudi sicer pa bo razvoj neopredeljenega prostovoljstva v celotnem razrezu razpisa prejel daleč najmanjši delež pogače. Dokumentacija razpisa, do katere lahko dostopate TUKAJ, pod točko 7 razkriva, koliko.
Od skupnih 6,25 milijona evra, kolikor bodo (ne)vladne organizacije lahko počrpale iz proračunske malhe, bo prostovoljstvo v petih letih prejelo 660 tisoč evrov. Letos, ko bi bila prostovoljska pomoč na prizadetih območjih najbolj pomembna, bo temu cilju namenjeno le 45 tisoč evrov. Sklopu B, ki se nanaša na “regionalna stičišča” pa bo namenjenih 4,52 milijona evra. Podatki razkrivajo, da je zelo malo verjetno, da se bo en sam evro tega razpisa porabil za pomoč pri sanaciji škode po poplavah.
Desetine milijonov za nevladnike
Zadnja finančna injekcija pa je le ena v vrsti finančnih injekcij, ki so jih bile v zadnjem času deležne nevladne organizacije. Iniciativa “Glas ljudstva”, ki jo trenutno sestavlja 109 različnih organizacij, je doslej prejela približno 140 milijonov evrov. Samo v času, odkar je nastopila vlada Roberta Goloba, se je na njihove transakcijske račune steklo okrog 40 milijonov evrov. Nato so bili objavljeni še trije razpisi v skupni vrednosti slabih 11 milijonov. K temu se seveda prišteva še dodatnih 6,25 milijona evra, ki so predmet tega članka.
Da omenjenih sredstev žrtve poplav ne bodo videle, je torej jasno. Za kaj točno se bodo sredstva porabljala razkrivamo kmalu.
Žiga Korsika