Konec novembra 2021 smo poročali o tem, da je približno štiridesetim NVO-jem, članicam iniciative Glas ljudstva, iz državne blagajne uspelo posesati zajeten kup denarja – skorajda 100 milijonov evrov. Do danes se je seznam organizacij še nekoliko razširil, skupni prejemek iz proračuna pa po dostopnih podatkih Erarja znaša že 139.216.325,88 evra. Torej se jim je do sedaj iz naših denarnic nakapljalo že skorajda 40 milijonov.
Glas ljudstva trenutno sestavlja 109 organizacij in civilnodružbenih iniciativ, lahko preberemo na njihovi spletni strani, kjer tudi izvemo, da gre za strokovne organizacije s področij varstva demokracije, človekovih pravic, okolja, sociale, dela, stanovanjske politike, medijev, kulture, infrastrukture, globalne pravičnosti, zdravstva, izobraževanja, gospodarstva in drugih. Druži jih cilj povečanja politične odgovornosti nosilcev oblasti, kar je po njihovih besedah osnova za krepitev demokracije in politik, usmerjenih v dolgoročno dobrobit ljudi in okolja. Po njihove mnenju je do največjega upada demokratičnih standardov v zgodovini samostojne Slovenije prišlo leta 2021, saj je “takratna vlada sprejemala očitno avtoritarne odločitve”. “Edino plačilo, ki si ga obetamo, je bolj demokratična, pravična, vključujoča, solidarna in zelena prihodnost,” imajo še zapisano na spletni strani – a podatki kažejo, da ni povsem tako.
Na družabnih omrežjih se je že pred časom pojavila informacija – pa tudi Demokracija je poročala – da slovenske levičarske nevladne organizacije financirajo razne tuje fundacije, ki so tudi sicer glavni financerji levičarskih skupin v posameznih državah. Enako velja tudi za Inštitut 8. marec, za katerega smo poročali, da sodeč po Erarju državnega denarja ne prejema – ob tem je treba opozoriti, da se v Erarju ne vidi hčerinskih podjetij od podjetij v državni lasti, zato je povsem možno, da denar prejemajo prek posrednika. Kakorkoli, članice 8. marca so se v nekem intervjuju same pohvalile, da 8. marec sodeluje s fundacijama Planned Parenthood in Guerilla Foundation. Inštitut 8. marec je sicer tudi na seznamu iniciative “glas ljudstva”, že pred časom pa smo pisali, da je iz Erarja razvidno, da je približno štiridesetim NVO-jem, članicam te iniciative, iz državne blagajne uspelo posesati zajeten kup denarja.
Od novembra 2021, ko smo poročali o tem, da je približno štiridesetim NVO-jem, članicam iniciative Glas ljudstva, iz državne blagajne uspelo posesati zajeten kup denarja, se je seznam organizacij še nekoliko razširil, kupček denarja pa se je seveda tudi povečal. Če ste se morda spraševali, čemú se aktualna vlada Roberta Goloba zavzema za višje davke. Tudi zato. Konec leta 2021 smo torej poročali, da iniciativo Glas ljudstva sestavljajo nevladne organizacije, za katere je šlo iz naših žepov skoraj 100 milijonov – danes pa več ne moremo zapisati koliko, saj so številko že zdavnaj presegli. Za organizacije iniciative Glas ljudstva so v dobrem letu tako namenili že dodatnih 40 milijonov našega denarja.
Organizacije, združene v Glas ljudstva, so še v času prejšnje vlade predstavile svoje zahteve, iz katerih je bilo razvidno, da bi povečali davke na premoženje, dobiček, dediščine ter davke na porabo naravnih virov in energije, da bi njihovi dobili še več – več kot očitno aktualna vlada njihove zahteve tudi uresničuje. Socialna kapica se jim je zdela povsem nesprejemljiv ukrep, ki se ga ne sme uvesti. “Podpirati moramo ambiciozne rešitve za socialno in davčno pravičnost doma in na mednarodni ravni ter ustanovitev globalnega davčnega organa pod okriljem Združenih narodov,” so zapisali. Volilci pa so njihove namere konec koncev tudi omogočili, posledice moramo žal nositi tudi (ali pa predvsem) tisti, ki strank vladne koalicije nismo obkrožili.
Včeraj je potekala predstavitev prvega poročila o uresničevanju predvolilnih zavez
Iniciativa Glas ljudstva je ugotovila, da je vlada doslej uresničila osem od 122 zavez civilni družbi. Stranke, ki so po volitvah sestavile vlado, so se namreč zavezale k uresničitvi 122 od 138 strokovnih zahtev, ki so jih članice in podporniki iniciative Glas ljudstva uskladile pred volitvami, sta po poročanju 24ur spomnila predstavnik Protestne ljudske skupščine Jaša Jenull in Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus. Nedotaknjena je ostala zaveza glede ukrepov za preprečevanje korupcije in odvzema premoženja nezakonitega izvora, je poudarila Katarina Bervar Sternad iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Andrej Gnezda iz Umanotere pa je splošno oceno dela vlade na področju pravičnega podnebnega prehoda in zaščite narave predstavil kot mešano. Na področju kulture je vlada delno izpolnila štiri zaveze, tri so v izvajanju, ena pa je zastala, je poudarila Polona Torkar iz Društva Asociacija. Brankica Petković iz Mirovnega inštituta pa je izpostavila oceno spremljanja sedmih zavez na področju medijev. Rezultati kažejo, da se trenutno izvajajo ukrepi za uresničevanje petih zavez, ena je že delno izpolnjena, ena pa ostaja nedotaknjena. Mirovni inštitut, sodeč po dostopnih podatkih, sodi med top 10 največjih prejemnikov proračunskih sredstev – decembra 2022 so prejeli kar 273.297,64 evrov.
Po drugi strani pa na Erarju ni videti podatkov za organizacije, kot so Protestival, Društvo Akademija za družbeno odgovornost, Inštitut 8. marec, Mladi za podnebno pravičnost, Pravna mreža za varstvo demokracije, Protestna ljudska skupščina, Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Forum za demokracijo, gibanje Koga bomo volili, gibanje Sinteza, Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Srebrna nit – združenje za dostojno starost, Kreativni razred, Skupina skozi oči prekariata in društvo Bodi sprememba. Vendar pa lahko vsaj za večino upravičeno sumimo, da “bolj demokratična, pravična, vključujoča, solidarna in zelena prihodnost” ni njihovo edino plačilo. Ali so organizacije kaj razočarane, ker si obljubljenega milijona od Goloba očitno ne bodo razdelile, ni slišati. Je pa tudi res, da se pri skorajda 140 milijonih milijonček gor ali dol praktično ne opazi. Razen nam, ki ga moramo plačati.
Sara Kovač