Miro Haček: “Komentar evropske poslanke Irene Joveve evidentno ne drži!”

Evroposlanka iz vrst Svobode (nekdaj LMŠ) Irena Joveva grdo zavaja. Krivdo za ne najboljšo uvrstitev na področju globalnega indeksa demokratičnosti je pripisala kar desnici, čeprav se je demokracija v času Janševih vlad vedno krepila. Da je stopnja demokratičnosti v Sloveniji razmeroma šibka, pa je posledica dolgoletne vladavine levice. 

Evroposlanka Irena Joveva je namreč zapisala, da se Slovenija vedno bolj pomika proti avtoritarnemu modelu vladanja (več). Spomnila je, da Slovenija trenutno zaseda 31. mesto in da bi bila še višje, “če bi na desni strani namesto populistov imeli dominantno desnosredinsko zmerno opcijo”.

Joveva se sklicuje na indeks, ki ga je pripravil ekonomsko liberalni časnik
Najvišji indeks demokratičnosti smo dosegli v času prve vlade Janeza Janše (2004-2008), in sicer 7,96, nato smo pod Pahorjevo vlado padli (7,69), in se z drugo Janševo vlado zopet pobrali (7,88). Vlada Alenke Bratušek je poskrbela za ponoven padec na 7,57, z vladama Mira Cerarja in Marjana Šarca pa smo obstali na 7,50. S tretjo vlado Janeza Janše se je pričel ponoven dvig demokratičnosti naše države. Podatki za leto 2021 so 7.54, za leto 2022 7.75 in za leto 2023 7.75. To pomeni, da se je rast demokratičnosti z Golobovo vlado v letu 2023 ustavila.

Joveva se sicer sklicuje na indeks, ki ga je pripravil centristični, ekonomsko liberalni britanski časnik The Economist, kar je zanimivo, saj sama dejansko prihaja iz vrst vladne garniture, ki se poslužuje skrajnih socialističnih prijemov, zlasti ko gre za davke in odnos do državnega premoženja, kar demokracijo obenem slabi, o čemer smo že poročali (več) itd. Krhanje demokracije je namreč tesno povezano s krhanjem ekonomske svobode.

Za razvoj demokracije država namreč potrebuje menjavo oblasti, še posebej tam, kjer je na oblasti praviloma ena in ista opcija. Kot je razvidno iz grafa o demokratičnem indeksu na primeru Slovenije, so desne vlade vselej blagodejno vplivale na razvoj demokratičnosti, prav tako pa prinesle večjo blaginjo in boljše delovanje institucij.

Miro Haček, profesor za analizo politik in javno upravo s Fakultete za družbene vede: “Komentar evropske poslanke Irene Joveve o tem, da Slovenija v času desnosredinskih vlad izrazito pada na merjenjih indeksa demokratičnosti, evidentno ne drži, številke so pač neizprosne in povedo, da se gospa poslanka moti. 

Slovenija je v zadnjih dveh desetletjih imela tri desnosredinske vlade in v vseh treh primerih se ni zgodil padec na indeksu demokratičnosti, ki ga meri in objavlja znana revija The Economist; še več, v vseh treh obdobjih (2004-08, 2011-12 in 2020-22) je Slovenija nekoliko izboljšala svoj rezultat. Izrazite padce indeksa demokratičnosti smo doživeli v času vlade Boruta Pahorja in v času vlade Alenke Bratušek, ko nekako nismo našli pravih političnih in ekonomskih odgovorov na takratno globalno ekonomsko krizo. 

Je pa treba povedati tudi, da Slovenija nikakor ne uspe doseči ocene vsaj 8, ki bi naj popeljala med t. i. polne demokracije, tega statusa pa – se bojim – ne bomo dosegli tudi v obdobju trenutne vlade, saj nas ukrepi, ki na primer škodijo svobodni gospodarski pobudi in pluralnosti medijskega prostora ter pomanjkanje nujno potrebnih reform (zdravstvo, davki, pokojninski sistem), ne morejo voditi višje, med polne demokracije, ampak bo – če se nekaj resnično ne spremeni – ravno obratno, torej bomo še bolj trdno zasidrani med omejenimi demokracijami (flawed democracy).” 

Domen Mezeg