Gibanje za otroke in družine.si je priredil 1. zahvalni tabor za vse, kar so v zadnjih letih skupaj dobrega naredili. Odvijal se je v Slovenski Bistrici na livadi ob župnijski cerkvi sv. Jerneja. Med drugim so bile predstavljene tudi zahteve, v kakšni državi želimo živeti.
Tabor Gibanja za otroke in družine je vodila simpatična Norma Korošec, kot osrednja govorca pa sta na dogodku nastopila Metka Zevnik in Aleš Primc, msgr. Marjan Turnšek pa je daroval sveto mašo. Dogodek je nadaljeval tradicijo slovenskega taborskega gibanja, ki je bilo še posebej živahno od sredine 19. stoletja, ko se je na Slovenskem zvrstilo kar 18 taborov.
Tradicija taborskega gibanja se nadaljuje
Tabori so bili v preteklosti predvsem kulturno-zabavni dogodki, na katerih so bile med drugim podane zahteve po uvedbi slovenskega jezika v šolah, združitvi vseh Slovencev v eno deželo, znižanju davkov itd. Bili so množično obiskani, saj se jih je v povprečju udeležilo okrog 6.000 ljudi. Med najbolj obiskanimi je bil tabor v Vižmarjih v Ljubljani leta 1869, ki se ga je udeležilo kar 30.000 Slovencev.
1. tabor je bil posvečen koroškima dečkoma
Tokratni tabor pa je bil posvečen nesrečnima koroškima dečkoma v upanju, da se čimprej vrneta nazaj k svojima starima staršema. 1. tabora sta se sicer udeležila tudi njuna stara starša Marija in Ivan. Metka Zevnik, ki je imela prva besedo pa je dejala:“V čast mi je, da ta tabor posvečamo koroškima dečkoma in njunima starima staršema. Tudi Franci Donko je v svojem nagovoru spodbudno dejal:“Upajmo, da bosta čimprej doma.” Zevnikova pa je dejala:” Zahtevajmo ponovno, da se otroka vrneta v svoj edini dom!” Aleš Primc pa je starima staršema znova vlil upanje: “Da se, samo vztrajati je potrebno.” Dodal je še, da bodo naredili vse kar je v njihovi moči, da bosta dečka čimprej pristala pri starih starših.
Taborska deklaracija z naslovom: V kakšni državi želimo živeti?
S predstavitvijo Taborske deklaracije so bile na taboru sprejete tudi zahteve, v kakšni državi želimo živeti mi in naši potomci.
- O državi, ki bo tudi nerojenim otrokom priznala pravico biti človek
- O državi, ki bo upoštevala družinske vezi in bo staršem pustila vzgajati svoje otroke v ljubezni in po svojih vrednotah
- O državi, ki bo upoštevala, da so stari starši del družine in poleg staršev svojim vnukom najbližji
- O normalni državi, kjer bomo živeli v skladu z Božjimi, naravnimi in gospodarskimi zakonitostmi
- O državi, kjer bodo socialne službe razumele ljubezen med starimi starši in vnuki in ne bodo nasilno trgale teh čustvenih vezi, kot v primeru koroških dečkov. Zahtevajo takojšnjo vrnitev dečkov starima staršema
- O državi, ki bo omogočala, da človek od poštenega dela dostojno živi
- O državi, ki mladih in podjetnikov ne bo podila v tujino
- O državi, kjer bo svoboda izražanja misli veljala za vse in ne samo za tiste, ki so všeč elitam
- O državi, ki spoštuje svoje prednike – tudi tako, da so dostojno pokopani in imajo grob s svojim imenom
- O državi, kjer se bomo znali pogovarjati in iskati skupne rešitve tudi, če smo si različni
Nadškof msgr. Marjan Turnšek o taboru
Upokojen nadškof msgr. Marjan Turnšek, ki je v župnijski cerkvi Sv. Jerneja daroval sveto mašo, je dejal: “Gre torej zares. In zato smo tukaj. In zato smo se zbrali na začetku prvega vseslovenskega shoda pri sveti maši. Zato da bi verjeli še bolj, še globlje, še bolj celovito, da gre zares.”
Aleš Primc
Aleš Primc, ki je imel zadnji besedo pa je povedal: “Mi delamo vse za to, da popravimo stvari ne glede na to, ali smo na oblasti ali nismo. In mi sedaj nismo na oblasti, pa delamo in se premika.” Primčeve besede so še bile: “Živimo v državi, ki ima stvari postavljene na glavo. Imamo državo, ki večino od božjih zapovedi zakonsko zahteva da delamo drugače.,” s temi besedami je Primc dejal, da je naša naloga, da državo pripeljemo v normalnost.
Vseslovenski tabor je bil vesel družaben dogodek
Prvi tabor Gibanja za otroke in družine.si je tako kot je to veljalo pred 150 leti, radosten družaben dogodek, na katerem so se srečali stari prijatelji, podana pa je bila tudi priložnost za sklepanje novih prijateljstev. V čudovitem vzdušju pa se ga je v upanju na boljšo prihodnost udeležilo okoli 400 ljudi.
I. K.