“Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) smo v zvezi z odvzemom živine prejeli prijavo, ki jo bomo v skladu s pristojnostmi obravnavali v predhodnem preizkusu,” so nam na KPK odgovorili na vprašanje, če bodo preiskali sum neformalnega vpliva na izvajanje konkretnih inšpekcijskih postopkov, potem ko so na plano prišla medijska razkritja, da je bila partnerka predsednika vlade Tina Gaber seznanjena s spornim odvzemom živine na kmetiji Možgan. Medtem pa je bila s strani pravnega zastopnika družine Možgan na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložena pritožba zoper odločbo o odvzemu.
Na KPK smo naslovili tudi vprašanje v zvezi s tem, kako zakonodaja obravnava lobiranje v zakonodajnem postopku, kjer pri tem sodeluje partnerka predsednika vlade. “V zvezi z lobiranjem v zakonodajnem postopku pojasnjujemo, da lahko lobirajo registrirani lobisti ali neregistrirani lobisti. Ker partnerka aktualnega predsednika vlade pri Komisiji ni več registrirana kot lobistka, lahko lobira kot neregistrirana lobistka, to pa so lahko zakoniti zastopniki, zaposleni ali izvoljeni predstavniki interesne organizacije,” so pojasnili.
Od uradnih oseb se pričakuje visoka stopnja osebne integritete
Kot pojasnjujejo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) namreč interese “lobiranja omejuje na zastopanje interesov pravnih oseb in ne na interese posameznika, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti na trgu, zato vplivanje v izključnem interesu posameznika ni lobiranje, kot ga določa 14. točka 4. člena ZIntPK.” KPK ob tem poudarja, da se od uradnih oseb (npr. ministrov, predsednikov vlad, županov, javnih uslužbencev, ki pripravljajo zakonodajo, ipd.) “pričakuje visoka stopnja osebne integritete, kar pomeni, da morajo vplive (potencialne, dejanske) prepoznati in poskrbeti, da je opravljanje njihovih javnih nalog v javnem interesu in ne v skladu s pričakovanji ali interesi posameznikov ali interesnih organizacij.”
Medtem ko na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin trdijo, da nobena izmed zaseženih 24 glav živine družini Možgan ni bila dana v zakol in da so te razseljene po štirih lokacijah po državi, je bila na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložena pritožba zoper odločbo o odvzemu. “Zapisnik je sestavljen v nasprotju z določili zakona o upravnem postopku (ZUP), ne odraža dejanskega stanja in ne more biti podlaga za izdano odločbo o odvzemu živali,” izpostavlja pravni zastopnik družine Možgan iz Leskovca pri Krškem Franci Matoz in med drugim opozarja, da je inšpektorica Danuša Štiglic pisno odločbo o odvzemu živali izdala na napačni pravi podlagi.
Matoz opozoril na cel kup nepravilnosti
Da je zapisnik “sestavljen v nasprotju z določili zakona o upravnem postopku (ZUP), slednji pa ne odraža dejanskega stanja in ne more biti podlaga za izdano odločbo o odvzemu živali,” opozarja odvetnik Matoz in dodaja, da bi inšpektorica Štiglic morala Možgana obvestiti o izvedbi pregleda na kmetiji, do katerega je prišlo dan pred odvzemom, kar pa slednja ni storila. Ker se je inšpektorica mudila na kmetiji v času, ko nikogar ni bilo doma, je ta po besedah Matoza samovoljno vstopila v zaprte prostore. Kot navaja, so tukaj vidni “znaki kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja”.
Matoz poudarja, da če bi inšpektorica želela poskrbeti za samo zakonitost postopka, bi morala iti v ugotovitev identitete skrbnika živali, za katerega pa ni nujno, da velja tudi za njihovega lastnika. “Zapisnik bi moral v skladu z ZUP vsebovati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. V njem bi morali biti navedeni in priloženi vse listine in drugi dokazi. V prvi osebi bi morale biti tudi dobesedno zapisane izjave stranke, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev,” navaja in opozarja, da inšpektorica zapisnika ni spisala tekom opravljanja uradnega dejanja. ZUP namreč veleva, da je slednjega potrebno zapisati tedaj in ne kasneje, kot je ta to storila.
Prav tako izpostavlja nepravilnost zapisnika, za dva inšpekcijska pregleda bi namreč morala biti izdana dva ločena zapisnika. Na dan, ko je prišlo do odvzema govedi, je prišlo do izdaje dveh zapisnikov, “in sicer zapisnik o ustni odločbi z dne 14. novembra ter zapisnik, ki nosi datum 20. november”. Po njenih navedbah je bil rejcu izročen zgolj kratek zapisnik organa z obvestilom o odvzemu živali. Inšpektorica po navedbah odvetnika kratek zapisnik šteje za “obvestilo o odvzemu živali in ne kot ustno odločbo”. Kot poudarja, inšpektorica ni imela podlage, da je odredila odvzem živali. “Podlaga za odvzem je lahko samo ustna odločba na zapisnik. Odvzem živali je zato nezakonit,” je jasen in dodaja, da sicer zapisnik ne “odraža dejanskega stanja, saj iz njega ni razvidno, v kakšnem stanju je bila posamezna odvzeta žival”.
Ker je Možgan prepričan glede nezakonitosti pisne odločbe na več delih, je ta sprejel odločitev, da se nanjo pritoži. Matoz poudarja, da je vidno “neskladje med uvodom, izrekom in obrazložitvijo odločbe, zato je ni mogoče preizkusiti“. Kot pravi, je inšpektorica odločbo izdala na napačni pravni podlagi, ker pa ta rejca ni obvestila o njenem obisku in ni poskrbela za sestavo zapisnika, “se odločba ne more sklicevati na domnevne ugotovitve, ki naj bi jih takrat zaznala“. Odvetnik izpostavlja, da je “pisna odločba popolnoma v nasprotju z zapisnikom ustne odločbe z dne 14. novembra, saj v njem ne piše, kdo vse je bil navzoč pri inšpekcijskem pregledu”. Matoz poudarja, da bi morala inšpektorica v zapisnik zapisati, koliko živali je odvzela, navesti njihove ušesne številke, v kakšnem stanju so bile živali itd. Iz zapisnika ustne odločbe pa tudi ni mogoče razbrati, kam je v odkup romalo odvzeto govedo. “Ker je s pisno odločbo odpravila ustno odločbo na zapisnik, je tako s tem odpravila tudi pravne posledice, ki so nastale iz nje,” še izpostavlja in dodaja, da potrebe po odvzemu ni bilo, ukrep odvzema označuje kot prestrog in nesorazmeren in pritožbenemu organu predlaga, “naj izpodbijano odločbo odpravi kot nezakonito”.
Izvedba nadzora še ni bila zaključena
Upravni inšpektor zaenkrat še naprej preverja “pravilnost uporabe procesnih določb ZUP in procesnih določb posebnega upravnega postopka”, še poroča Dnevnik. Z delom, da se ugotovi, ali je inšpektorica odvzem izvedla na kakovosten, primeren, nepristranski in dosleden način, pa ni končala niti komisija, ki šteje tri člane in je bila imenovana s strani direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
S. K.