Danes ob 15. uri je pred Državnim zborom na Trgu republike potekala komemoracija ob 21. obletnici smrti očeta slovenskega naroda dr. Jožeta Pučnika, kjer so se spominjali življenja in zapuščine velikega politika. Slovesnost je sicer postala že tradicionalna.
Pučnik je ena ključnih oseb slovenske osamosvojitve, brez katerih si samostojne države niti ne predstavljamo. Bil je pomemben teoretik in zagovornik socialne države. Zaradi svojega političnega dela in vpliva na razvoj moderne Slovenije zagotovo velja za enega najpomembnejših Slovencev v zgodovini.
V organizaciji KSS MO Ljubljana je danes na Trgu republike v njegov spomin potekal zbor, kjer so spregovorili Bojana Kos, predsednica KSS Mojca Škrinjar, podpredsednik SDS in predsednik MO Ljubljana Aleš Hojs, poslanec mag. Branko Grims, pesem pa je prebral Igor Pirkovič, sporočajo v SDS
V Evropskem parlamentu so marca leta 2018 po dr. Jožetu Pučniku poimenovali eno od konferenčnih dvoran. Na simbolni ravni se je tako pridružil mnogim velikanom evropske politike.
SMD in SDS na Pučnikovem grobu
Ob obletnici smrti so Pučnikov grob v Črešnjevcu, kjer se je rodil in kjer je tudi pokopan, kot vsako leto doslej tudi letos obiskali člani stranke SDS, ki jo je Pučnik pomagal ustanoviti, nekaj časa pa je bil tudi njen predsednik.
21 let mineva od smrti velikana slovenske osamosvojitve. Tudi letos smo obiskali njegov grob in počastili spomin na dr. Jožeta Pučnika, očeta samostojne Slovenije. pic.twitter.com/fGVlUUn9If
— SDS (@strankaSDS) January 11, 2024
Grob je obiskala tudi Slovenska demokratska mladina, podmladek SDS, ki se mu je poklonila, rekoč, da brez Pučnikovih dejanj danes ne bi živeli v samostojni in neodvisni državi.
Pred 21 leti je Slovenija izgubila človeka, ki je vodil slovensko osamosvojitev. Brez dejanj dr. Jožeta Pučnika Slovenci danes ne bi živeli v samostojni in neodvisni državi. 🇸🇮
V zahvalo in znak spoštovanja do očeta slovenske države smo se mu danes člani SDM poklonili na… pic.twitter.com/26OW5ivyvs
— SDM (@organizacijaSDM) January 11, 2024
Pučnik je bil disident, politični zapornik, znanstvenik, politik in državnik. V slovenskem spominu ostaja predvsem kot človek, ki je močno zaznamoval pot Slovenije v samostojnost.
Rodil se je leta 1932, doma je bil iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan. Njegov konflikt s komunistično oblastjo se je začel že v njegovih dijaških letih, ko je v glasilu Iskanja objavljal kritične članke. Kot nadobuden in nekoliko naiven mladenič je skušal izboljšati oblast.
S tem si je nakopal težave in lahko zaključni izpit opravil šele po odsluženem vojaškem roku. Med študijem filozofije in primerjalne književnosti je sodeloval pri Reviji 57, kjer je nadaljeval s kritikami oblasti. Leta 1958 je bil zato obsojen na devet let zapora.
Izpuščen je bil po petih letih, a si je zaradi novega kritičnega članka v reviji Perspektive kmalu znova nakopal dve leti zapora. Po izpustitvi je moral zapustiti družino in domovino, saj mu je tajna politična policija pojasnila, da dela zanj v Sloveniji ne bo. Preselil se je v nemški Hamburg, kjer je leta 1971 zagovarjal doktorat in postal predavatelj sociologije v Lünebergu. Srečal se je tudi z nemškimi socialdemokrati.
Ko so konec 80. let razmere za demokratizacijo dozorevale, se je vrnil v domovino, združil opozicijo in jo popeljal do prvenstva na prvih povojnih demokratičnih volitvah. S svojim slogom, ki so ga zaznamovali razumskost, metodičnost, usmerjenost k reševanju konfliktov, strpnost, pogum, odločnost in resnicoljubnost, je pomembno obogatil slovensko politiko. Kot voditelj Demosa in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije je vedel, kaj je dobro in prav, saj je bil človek jasnih načel in vrednot.
Neuspešno je kandidiral za predsednika predsedstva Republike Slovenije, a je bil vseeno ključna osebnost slovenske osamosvojitve. Imel je nekakšen dar, da je v ključnih trenutkih na hitro sprejemal pravilne odločitve. To je še posebej prišlo prav v času osamosvajanja. Njegova izjava na večer plebiscita: “Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo,” je postala legendarna. Leta 1992 je nekaj časa deloval kot podpredsednik vlade, med letoma 1992 in 1996 pa kot državnozborski poslanec.
M. I.