Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in križanja. V Katoliški cerkvi na veliki petek velja strog post.
Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.
Le na veliki petek ni svete maše. Ob 15. uri se pri bogoslužju obhaja spomin na Jezusovo smrt na križu in tedaj poteka molitev križevega pota. Obredje ob velikem petku predstavlja najstarejšo in najbolj častitljivo dediščino starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.
Za opravilo velikega petka, ki se “prične v tišini s počastitvijo razgrnjenega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost”, velja, da ima tri dele. V okviru prvega dela se bere pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, prav tako se prosi tudi za “sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo”. Čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja sledi v drugem delu, v tretjem pa obhajilni obred. Po končanem obredu duhovnik posvečene hostije odnese v Božji grob.
Tudi veselje in upanje imata svoj smisel
“Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje prav tako rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen,” poudarjajo pri Slovenski škofovski konferenci.
Ž. N.