Razkritja, ki se pojavljajo v okviru delovanja preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom še kar ne nehajo razburjati javnosti. Vse bolj se namreč izkazuje, da je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni pravzaprav mega neumnost, piarovski manever SMC, tumorsko tkivo, premalo strokovno dorečen in preveč v zraku. Tokrat je kirurg Tomislav Klokočovnik dogajanje v zvezi z otroško srčno kirurgijo opisal kot sago, ki se je vlekla desetletja, govora je bilo pa tudi o tem, kako so informacije o pacientih prihajale v medije že pol ure po jutranjih sestankih. Spregovoril je tudi kirurg Janez Vodiškar, napeto pa bo tudi prihodnji četrtek, ko je že tretjič vabljena nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom pod vodstvom poslanke Slovenske demokratske stranke Jelke Godec je danes zaslišala srčna kirurga Tomislava Klokočovnika in Janeza Vodiškarja. Klokočovnik je program otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana vodil od decembra 2013 do maja 2017, Vodiškar pa je na programu delal od 2005 do avgusta 2012, ko je po odpovedi tudi zapustil Slovenijo.
Klokočovnik je dogajanje v zvezi z otroško srčno kirurgijo opisal kot sago, ki se je vlekla desetletja
Klokočovnik je dogajanje okoli otroške srčne kirurgije opisal kot “sago, ki se je vlekla desetletja” in zaradi katere program še danes nima ugleda. Po tem ko so na programu leta 2007 ostali brez otroškega srčnega kirurga, v Slovenijo pa je prišel izraelski kirurg David Mishaly, je po mnenju Klokočovnika za pediatrično kliniko prišel čas rešitev, vendar skupaj z njimi še več problemov. Spomnimo. Mishaly je v Slovenijo prišel, da bi za delo izobrazil slovenske mlajše kirurge, izkazalo pa se je, da je operacije izvajal kar sam in brez ustrezne licence, pod njegove operacije pa so se podpisovali drugi kirurgi. Mishaly naj bi za delo ustrezno izobrazil Roberta Blumauerja in Janeza Vodiškarja, slednji pa je na današnjem zaslišanju dejal, da mu je UKC Ljubljana onemogočala ustrezno izobraževanje, čemur je sledil njegov odhod v tujino.
Informacije o malih pacientih že pol ure po jutranjih sestankih prihajale v medije
Klokočovnik je v svojem pričanju potrdil več zgodb, ki so se razkrile že na preteklih zaslišanjih preiskovalne komisije, denimo, da so informacije glede malih pacientov, o katerih so razpravljali na jutranjih strokovnih sestankih, že kakšne pol ure po koncu prišle v medije. Dodal je, da je za tem stal kirurg Uroš Mazić, pri čemer je potrdil predhodne besede kirurgov Podnarja, Vesela in Kalana. Klokočovnik je bil zelo oster do ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB).
Mega neumnost, manever Cerarjeve stranke, da se umiri javnost, in tumorsko tkivo je bilo le nekaj prispodob, s katerimi je označil ustanovitev inštituta. “Morali bi najti otroškega srčnega kirurga, ne pa odraslega kirurga Igorja Gregoriča,” je dejal in ga označil kot naivnega, da se je sploh spustil v projekt. Potrdil je tudi zgodbi, ki sta bili razkriti na preteklih zaslišanjih, in sicer, da se je NIOSB ustanovil za to, ker so se želeli znebiti nekaterih kirurgov na programu otroške srčne kirurgije, denimo, Podnarja in Vesela, ter da so predstavniki NIOSB v prostorih UKC Ljubljana dobesedno označevali katera miza, računalnik, postelja ali celo medicinska sestra bo pripadala inštitutu. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec, kaj bi bilo potrebno v preteklosti storiti, da se zgodba programa otroške srčne kirurgije ne bi tako nesrečno končala, je Klokočovnik odgovoril, da bi bil potreben epilog na mednarodno poročilo iz leta 2015, ki pa ga ni bilo, saj je takratno vodstvo UKC Ljubljana “zadevo bagateliziralo.” Spomnimo. Petčlanska komisija je opravila nadzor nad programom otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana za obdobje od 2007 do 2014 in odkrila precej šokantnih dejstev – neprimerna skrb za bolnike, sumljive smrti otrok, neodzivanje kljub opozarjanju na nepravilnosti, 15 odstotkov manjkajoče dokumentacije o posameznih operacijah in nevnašanje podatkov o operacijah v mednarodni register …
Odločitev UKC o Mishalyju zelo dvomljiva
Vodiškar, ki danes kot kirurg dela v priznanem centru v Münchnu, je ocenil, da je bila že odločitev, da se v UKC Ljubljana pripelje Mishalyja “zelo dvomljiva”, pri čemer je odgovornost za to pripisal tedanjemu predstojniku kardiokirurškega oddelka Borutu Geršaku. Mishaly je namreč v Ljubljani operiral zgolj nekajkrat mesečno, mnogi otroci, ki so nujno potrebovali operacije, pa so tako morali tudi po mesec dni čakati na njegov prihod, je dejal.
Kirurga Vodiškarja onemogočali pri izobraževanju
Tudi sicer smo v medijih lahko brali, da je bil prav Geršak tisti, ki je Vodiškarja onemogočal pri izobraževanju, zaradi česar je Vodiškar UKC Ljubljana dokončno zapustil avgusta 2012. Kot specializant v UKC Ljubljana se je Vodiškar odpravil na enoletno izobraževanje v tujino, pri čemur mu je delodajalec, torej UKC Ljubljana, pisal plačano odsotnost, kar pomeni, da stroškov izobraževanja sploh ni nosil klinični center temveč Zavod za zavarovanje RS. In ko se je po Vodiškar po letu dni vrnil v Slovenijo, mu je Geršak sporočil, da zanj nima delovnega mesta, pa čeprav je Slovenija še kako potrebovala usposobljenega mladega otroškega srčnega kirurga. Vodiškar je v svojem pričanju večkrat zavrnil očitke, da so bili za slabe razmere na programu otroške srčne kirurgije glavni krivci slabi medosebni odnosi, saj da so bili v ozadju slednjih predvsem strokovni problemi in ti so bili ključni. “Ker smo strokovne probleme v preteklosti tako dobro reševali, nimamo ne kardiologije ne interne medicine ne kirurgije,” je bil ironičen. Tako kot Klokočovnik je bil tudi Vodiškar kritičen do NIOSB: “Projekt je bil premalo strokovno dorečen in preveč v zraku. S projektom se je tudi vse preveč hitelo.”
Za četrtek že tretjič vabljena Milojka Kolar Celarc
Na naslednji seji preiskovalne komisije, ki bo prihodnji teden v četrtek, 14. novembra, je tokrat že tretjič vabljena nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celar. Ali bo prišla ali ne, je skorajda nemogoče zaslišati. Poleg nje nameravajo člani in članice preiskovalne komisije zaslišati tudi Marijo Pfeifer, nekdanjo strokovno direktorico UKC Ljubljana.
Rok Krajnc