Nikaragovski komunistični režim se financira z nakazili tistih, ki jih je režim izgnal ali prisilil v beg. Postali so ključen gospodarski vir, ugotavlja ekonomska analiza direktorja za migracije in nakazila pri Inter-American Dialogue. Skupni znesek nakazil znaša približno 5 milijard dolarjev, kar pomeni, da bo odvisnost od nakazil na makroekonomski ravni presegla 30 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
“Na žalost družinska nakazila finančno oživljajo režim, ki ubija, zapira, ustrahuje in izganja svoje državljane,” ugotavlja direktor programa za migracije, nakazila in razvoj pri Inter-American Dialogue Manuel Orozco, piše La Prensa. Komunistični režim predstavlja sliko gospodarske blaginje, vendar se realnost pokaže v številkah – in številke kažejo, da režim večinoma financirajo Nikaragevci, ki so migrirali v ZDA.
Ekonomska analiza Orozca ugotavlja, da so brez migracij in družinskih nakazil kazalniki recesivni, saj Nikaragva nima zasebnih naložb, dostop do posojil je omejen, potrošnja je majhna, medtem ko se na drugi strani povečuje stopnja neformalnega dela, zadolženosti, dolgov in davkov. In po vsem tem režim še vedno ohranja svojo elito na oblasti. Kako je to mogoče, je ugotovil direktor za migracije, ki je z ekonomsko analizo ugotovil, da so prav izgnani državljani ključni vir dohodka za diktatorski režim. Poročilo ugotavlja, da je okoli 725 tisoč Nikaragovcev, približno 11 odstotkov od približno 6,8 milijona državljanov države, zapustilo svojo državo med letoma 2018 in 2023. Februarja je Ortegov režim izgnal 222 političnih zapornikov in disidentov v ZDA, jim odvzel nikaragovsko državljanstvo in jih spremenil v osebe brez državljanstva. Orozco v svoji študiji poudarja, da so temeljni razlogi za nadaljevanje izseljevanja Nikaragovcev strah, grožnje in pomanjkanje ekonomskih priložnosti brez svobode.
Orozco je v svoji študiji ugotovil, da sta sandinistični diktator Daniel Ortega in njegova žena Rosario Murillo oblikovala ekonomsko metodo za zaščito kroga oblasti režima, ki temelji na stabilnosti zunanjega sektorja, strogi državni porabi, vlaganju le v njen varnostni aparat, zadolženosti in povečano pobiranje davkov brez socialnih naložb.
Poročilo v nadaljevanju navaja, da ima dve tretjini prebivalcev Nikaragve družinskega člana, ki živi v tujini, nakazila pa prejema skoraj milijon gospodinjstev v Nikaragvi. Znesek nakazil, poslanih nikaragovskim državljanom iz tujine, se je v zadnjih letih eksponentno povečal in posledično predstavlja znaten delež nikaragovskega BDP. Po poročilih centralne banke Nikaragve (BCN) je v prvih štirih mesecih leta 2023 v državo prispelo 1394,6 milijona dolarjev nakazil, kar je 60,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V celotnem letu 2022 je država prejela 3.224,9 milijona dolarjev nakazil, od tega 76, 6 odstotka prihaja od Nikaragovcev, ki so migrirali v ZDA, piše La Prensa. Milijon gospodinjstev v Nikaragvi naj bi do konca leta 2023 prejelo predvidenih 5 milijard dolarjev nakazil, 33 odstotkov gospodarstva Nikaragve. Nikaragva je v zelo kratkem času postala najbolj odvisna od nakazil država v Ameriki.
Tanja Brkić