Če bo LMŠ vložila interpelacijo zoper ministra Janeza Ciglerja Kralja, bo prav lahko s tem odprla Pandorino skrinjico, ki bo usodna za mnoge leve nevladne organizacije oziroma zavode. Kdor je prisluhnil kriterijem, po katerih bi LMŠ rad interpeliral Cigler Kralja, ta ve, da je nemogoče, da bi javna sredstva za zavod Iskreni obveljala sporna – ne da bi to za seboj potegnilo kot črevo dolgi niz skrajno levih NVO-jev in njihovih državnih milijonov.
Desnica bi se morala morebitne interpelacije zoper ministra za delo, Janeza Ciglerja Kralja, veseliti vsaj iz dveh razlogov. Interpelacija ne pije vode in minister Cigler Kralj bo ostal minister, obenem pa bo njegov zagovor izjemna priložnost za “protinapad”, v smislu, da se vsej slovenski javnosti pred nos postavi, koliko državnega denarja dobijo mnoge skrajno leve nevladne organizacije.
Kaj so očitki Cigler Kralju in kaj zavodu Iskreni?
- Cigler Kralj naj bi vplival na to, da je zavod dobil tolikšna sredstva, indic za to pa naj bi bil, da je nekoč z njimi sodeloval in bil med prvimi soustanovitelji.
- Zavod Iskreni naj bi bil sporen, ker je – krščanski. Ja, kar preprosto lahko rečemo, da zaradi tega. To, da so za svobodno odločitev glede cepljenja in osveščanje o morebitnih negativnih učinkih, da so proti splavu in da verjamejo, da homoseksualni par ni dobro okolje za otroka, so tradicionalno krščanska stališča.
Glede 1.: Cigler Kralj je empirično dokazljivo prenehal sodelovati z zavodom Iskreni še preden je nastopil kot minister. Da je vplival, bo treba dokazati.
Glede 2: Če bi stališčema o splavu in posvajanju otrok rekli, da sta deloma ideološka, bi se ta isti razlog lahko navajal za veliko število skrajno levih NVO-jev. Desnica mora, če bo do tega prišlo, biti pripravljena in vsem očitkom zavodu Iskreni nasproti postaviti vse tiste, ki jih je možno podati zoper številne skrajno leve NVO-je.
Kdo vse prejema sredstva iz javnega proračuna?
Spomnimo, nevladne organizacije iz državnega proračuna vsakoletno prejmejo bajne vsote denarja od nas davkoplačevalcev. Ob tem so leta 2018 “311,41 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov”. V ta sklop spadajo ministrstva, občine, javne agencije in zavodi. Obenem so v istem letu prejele še 21,74 milijonov evrov od FIHA, ki se mu s celotnim imenom reče Fundacija za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij pa tudi s strani FŠO, ki je s polnim imenom Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ob tem je še navedeno, da so od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov kar 68,14 odstotka finančnih sredstev, to je 212,21 milijona evrov, prejele prav tiste nevladne organizacije, “ki jim država priznava delovanje v javnem interesu.” Sredstva iz proračuna je leta 2018 sicer prejelo kar 15.691 že omenjenih organizacij, poroča CNVOS.
Kaj pa Karitas in Rdeči križ?
Obstajajo pa primeri nevladnih organizacij, kot je recimo Zavod Karitas Samarijan, ki je lani za obdobje treh let iz sklada prejel 200 tisoč evrov za razvoj nove storitve posebnih stanovanjskih skupnosti za zdravljene alkoholike. “Gre za mednarodno preizkušeno in izredno učinkovito rešitev pri spopadanju z odvisnostjo,” so navedli in dodali, da ta zavod lani z donacijami dohodnine ni prejel ničesar, zato tudi po dvakratnem zvišanju ne bo prejel ničesar. Podobno je Območno združenje Rdečega križa Ljubljana iz dohodninskih donacij lani prejelo sedem tisoč evrov. S povišanjem odstotka dohodnine bi torej združenje prejelo okoli 14 tisoč evrov, kar je seveda neprimerljivo s 150 tisoč evri letno, kar so dobili iz sklada.
Med nevladnimi organizacijami obstaja nered, ki je vsaj deloma posledica neverjetno visokega števila nevladnih organizacij in frekvence nastajanja novih, nered pa botruje krivicam, ko zavodi, ki dejansko delajo dobro za družbo, lahko dobijo najmanj, ker se premalo tržijo, ker se ne znajo povezovati, ker so premalo marketinško agresivni in tako naprej. Vse to bo lahko postalo tema javnih razprav, če LMŠ to interpelacijo dejansko vloži.
Aleš Ernecl