Kitajska je v ponedeljek zanikala opozorila vodje Nase, ki je trdil, da bi Kitajska lahko “prevzela” Luno kot del vojaškega programa. Kitajska je njegove trditve označila za neodgovorno blatenje in dejala, da je vedno pozivala k izgradnji skupnosti narodov v vesolje.
Kitajska je v zadnjem desetletju pospešila svoj vesoljski program, v središču katerega je raziskovanje Lune. Leta 2013 je izvedla svoj prvi pristanek na Luni brez posadke in pričakuje, da bo proti koncu tega desetletja izstrelila dovolj zmogljive rakete za pošiljanje astronavtov nanjo. Njeno aktivno delovanje v vesolju pa je več kot očitno vzbudilo strah vodje Nase Billa Nelsona, ki je za tuje medije povedal, da ga skrbi, da si bo Kitajska Luno prilastila. Ta očitke ostro zanika.
Kitajska je okrcala upravitelja Nase Billa Nelsona zaradi njegove “kolonialne” miselnosti do njenega vesoljskega programa, potem ko je dejal, da bi lahko Peking prevzel Luno. Nelson je namreč pred tem za nemški časnik Bild povedal, da ga skrbi, da bi Kitajska pristala na Luni in si jo prilastila.
Vodja ameriške vesoljske agencije je dejal, da je kitajski vesoljski program vojaški in da je Kitajska drugim ukradla ideje in tehnologijo. Njegove obtožbe država ostro zanika, tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian pa je za medije povedal, da “ni prvič, da je vodja ameriške nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje ignoriral dejstva in neodgovorno govoril o Kitajski“, Ameriki pa je očital njen neodgovorni poskus blatenja običajnih in razumnih prizadevanj Kitajske v vesolju, saj naj bi vedno spodbujala gradnjo skupne prihodnosti človeštva v vesolju in nasprotovala svojemu oboroževanju in kakršni koli oboroževalni tekmi v vesolju.
NASA zmedena zaradi dveh kraterjev na Luni
Poročilo Nase naj bi po navedbah Asiafinancial trdilo, da obstajajo resnične skrbi ZDA glede kitajskega znanstvenega in tehnološkega razvoja, da pa obstaja upanje za sodelovanje med velesilami v vesolju. NASA naj bi bila po poročanju Reutersa zmedena zaradi skrivnostnega dvojnega kraterja, ki so ga opazili na površju Lune, saj naj bil posledica rakete, ki jo je izdelal človek, ta pa naj bi 4. marca trčila v lunino površino. Kitajska je zanikala trditve, da jo je povzročila raketa Long March 3, ki je oktobra 2014 izstrelila državno misijo Chang’e-5 , čeprav naj bi se orbita ujemala. Strokovnjaki so zavrnili špekulacije, da gre za raketo SpaceX, zdaj pa s prsti kažejo na Peking.
NASA v okviru svojega programa Artemis načrtuje, da bo leta 2024 poslala misijo s posadko v orbito Lune in do leta 2025 s posadko pristala blizu luninega južnega pola, Kitajska pa v tem desetletju načrtuje misije brez posadke na lunin južni pol.
Tanja Brkić