Dnevnikov veliki novoletni intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom se je po besedah avtorja in urednika Mirana Lesjaka zaključil predčasno, saj premier ni zmogel več skrivati svoje nejevolje. A menda je bil že na začetku intervjuja nenavadno nataknjen. “Ne trpi ugovorov, ti so zgolj bob ob steno,” je zapisal Miran Lesjak, ki ni dobil priložnosti, da bi Goloba vprašal še kaj o njegovih neprepričljivih pojasnilih o delovanju njegove varnostne službe, o tem, zakaj se tudi pod njegovo vlado od trgovanja z “državno srebrnino” redijo menedžerji, ki so se redili pod čisto vsako levo vlado doslej in morda še kaj o (ne)zadovoljstvu z iztekom predsedniških volitev, ki jih je njegova stranka izgubila.
“Leto 2022 je bilo zanj zagotovo prelomno – začel ga je kot navdihujoči opozicionalec, zaključuje ga kot rigiden predsednik vlade,” je v uvodu Dnevnikovega velikega novoletnega intervjuja s predsednikom vlade Robertom Golobom zapisal Miran Lesjak, ki je sicer tudi odgovorni urednik Dnevnika. O Golobu je še dodal, da je doma, brez večjih političnih izkušenj in zaprt v krog teorij o zarotah živečih prišepetovalcev, začel delati napake – danes ima zato odprtih veliko front: s policisti, sodniki, zdravniki, državljani, ki obnemoglo iščejo prostega zdravnika in še celo z mesnopredelovalno industrijo, ki besni zaradi njegovih izjav o prehranjevalnih navadah.
Da je Golob na intervju prišel “nenavadno nataknjen”, bralec po tonu njegovih odgovorov kaj kmalu začuti. Na samem začetku se je sicer pohvalil, da je od njegovega prihoda ozračje v družbi vsak dan bolj sproščeno, kar se po njegovem mnenju vidi tudi po tem, da je covid-19 v celoti izginil iz naših vsakodnevnih pogovorov. Ta vprašanja so namreč s svojo izhodno strategijo efektivno umaknili iz našega družbenega življenja. Čim ga je spraševalec dopolnil, da ne gre zgolj za njihovo strategijo, pač pa je tudi virus toliko manj nevaren, Golob ni zmogel skriti svoje nejevolje: “Ne, ne! Tej vladi očitno nihče ne bo pripisal nobenih zaslug za to, da covida ni več, ampak nič za to. Naloga novinarjev je, da nas preizkušate,” je dejal. Covida ni več, resno? Predvsem ni več podatkov o okužbah, ki jih je Golob umaknil iz vsakodnevnega poročanja in pri tem kot noj vtaknil glavo v pesek. Naj se sliši še tako neverjetno, pa bi si sedaj lastil zasluge, da “covida ni več”. “Ta sproščenost v družbi je daleč največji dosežek od dneva, ko sem se odločil, da grem v politiko,” se je ponovno pohvalil in dodal, da je tudi kritična misel sedaj dovoljena. Očitno le do trenutka, ko se kritika dotakne njega.
“Vse, kar smo napovedali, smo dosegli,” je zatrdil Golob, Lesjak pa se z njim ni strinjal – pripomnil je, da so napovedali marsikaj, hkrati pa so šele na začetku mandata te vlade. “Mogoče ste projicirali svoja pričakovanja. Vse, kar smo napovedali za leto 2022, smo dosegli,” ga je popravil premier in dodal: “Če je kdo pričakoval reforme v letošnjem letu in to, da bi bile celo izpeljane, je bil pač nerealen. Pred volitvami, pred nastopom mandata in ob prvi seji vlade pa smo napovedali dva cilja: sprejem izhodne strategije za covid-19 in priprava interventne strategije za zdravstvo ter obvladovanje draginje, inflacije in energetskih cen. O covidu ne bom več govoril, inflacija je s svojimi desetimi odstotki seveda visoka, a je nižja od evropskega povprečja, tudi energetske cene so seveda žal višje, vendar so take, da bomo z njimi lahko zdržali. Ta dva cilja sta bila napovedana kot primarna in kot edina cilja za letošnje leto.“
Draginjo občuti vsak od nas, pravi Golob (on jo verjetno malo manj)
Že v začetku novembra smo pisali, da je Golob vehementno zavajal o soočanju njegove vlade z inflacijo, toda podatki Statističnega urada Republike Slovenije črno na belem kažejo, da je govoril neresnico. Golobova izjava, da je inflacija nižja, kot je bila v času nastopa vlade, seveda ni držala. “Mogoče lahko trdimo, da so vse evropske vlade nesposobne, a slovenska zagotovo ni med manj sposobnimi v Evropi,” je Golob tokrat svojo zgodbo o uspehu preselil kar na evropski parket in pojasnil, da je bila evropska inflacija junija 8-odstotna, torej nižja od slovenske, danes pa je 11-odstotna, torej višja od slovenske inflacije. “Kaj vam to pove o uspešnosti slovenske vlade v primerjavi z uspešnostjo preostalih evropskih vlad?” je vprašal. Glede draginje pa je dejal: “Ko smo ugotovili, da cen ne moremo več bistveno znižati, smo začeli dvigovati prihodke.” Zanimiva izjava, glede na to, da se dohodninska lestvica ne bo uskladila z inflacijo – kar seveda pomeni, da bo realni dohodek – četudi bi bil res višji – toliko bolj obdavčen.
DZ je zgolj z glasovi poslancev GS potrdil novelo zakona o finančni upravi, prejšnji teden je odložilni veto na novelo izglasoval še DS
“Vlada Roberta Goloba je s svojimi (predlaganimi) zakonodajnimi spremembami razjezila dobršen del gospodarstva, podjetnikov in posameznikov. Zaradi sprememb zakona o dohodnini bo večina imela nižjo neto plačo, kot bi jo imela, če z novim letom ne bi začela veljati nova pravila,” so opozorili v Financah, kjer so tudi pojasnili, da zbornice, tudi GZS in AmCham Slovenija, pa Slovenski poslovni klub SBC, Združenje bank Slovenije, pozivajo k ustavni presoji, ki bi jo vložilo na ustavno sodišče 30 poslancev. Tik pred koncem leta so poslanci SDS in NSi to tudi storili. Iz zbornic so sporočili, da je davčna politika, ki jo uvaja novela zakona, v časih negotove gospodarske situacije in rastoče inflacije nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi, še posebej do srednjega razreda, in bo pomembno vplivala tudi na manjšo samooskrbo s hrano. Poleg tega novela zakona krši ustavne pravice vseh državljank in državljanov ter poleg nekaterih nepremišljenih ukrepov tudi grobo posega v ustavno zagotovljene pravice do enake obravnave in zasebne lastnine. Kljub vsemu je Golob zatrdil, da zakon ne bo obstal v parlamentu. “Povejte mi, ali je kakšen zakon te vlade že obstal v parlamentu,” je pripomnil.
“Na prvem svetu, na drugem svetu, na tretjem evropskem svetu in v Strasbourgu vedno slišim zadovoljstvo in srečo, da imajo v Sloveniji končno spet sogovornika, s katerim se lahko odprto in spoštljivo pogovarjajo. In zadovoljstvo s tem, da smo v Slovenijo vrnili vladavino prava in demokracijo. To je tisto, česar se mogoče nekateri Slovenci premalo zavedamo,” je dejal Golob v nadaljevanju pogovora za Dnevnik – kdo točno naj bi mu to rekel, ni znal povedati.
Po Golobovih besedah je Bobnarjeva delala “politično dramo”
Vlada je Boštjana Lindava z 2. decembrom ponovno imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, takratna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je Lindava predlagala na položaj s polnim mandatom, a vlada njenemu predlogu ni sledila. Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA pojasnili, da je ministrica Lindava predlagala za direktorja policije s polnim mandatom, a imenovanje ni bilo uvrščeno na dnevni red vlade. Bobnarjeva je o imenovanju Lindava na mesto generalnega direktorja policije s polnim mandatom s premierjem govorila že 10. novembra letos, takrat pa naj bi ji Golob dal jasno vedeti, naj ga niti ne predlaga za polni mandat, saj ni izpolnil pričakovanj in ni opravil “čiščenja policije”, je v izjavi za medije po zasedanju notranjih ministrov v Bruslju zatrdila Bobnarjeva. “Delati politično dramo iz tega, da nekoga ne uspeš napredovati, ko si to sam zamisliš, a za imenovanje sploh ne podaš formalnega predloga … Veste, kdaj je bil formalni predlog podan? Po odstopu ministrice Bobnar,“ je Golob sedaj povedal svojo plat zgodbe – skoraj v isti sapi pa je dejal, da ga najbolj razjezi, ko njegovi politični sodelavci prihajajo do njega z vprašanji, ki jih lahko rešijo sami in se s tem samoomejujejo. “Želim si, da moji sodelavci in sodelavke sami rešujejo probleme, ko enkrat zastavimo, kam gremo, me ni treba več spraševati po mnenju,” je zatrdil – kar v prevodu verjetno pomeni, da ko enkrat poda navodila, želi da so le-ta izpolnjena brez nadaljnjih vprašanj. “Kako lahko politično pritiskaš na človeka, s katerim nimaš nobenega kontakta?” pa se je premier izognil očitkom glede pritiskov na Lindava – kot da bi ga vprašali o fizičnih in ne političnih pritiskih. Spomnimo, na koncu je zaradi tega dogajanja iz stranke izstopila tudi nekdanja podpredsednica Svobode Marta Kos, ki je opozorila na zaostrujoče razmere v stranki. Očitno le ni bilo tako nedolžno, kot skuša prikazati Golob, ki je izstop Kosove označil za “vihar v kozarcu vode”.
2/3 pic.twitter.com/XfJnPIRbnc
— Edvard Kadič (@EdvardKadic) December 31, 2022
Politika se je opredelila še pred zaključkom formalnih kadrovskih postopkov
“Nastavki za podobno polemiko se dogajajo, ko gre za postopke imenovanja predsednika vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki in sodni svet so podprli edinega prijavljenega kandidata, pravosodna ministrica pa je že sredi postopka povedala, da ta kandidat ne more računati na podporo koalicije. Politika se je torej do nečesa opredelila še pred zaključkom formalnih kadrovskih postopkov. Ali je ministrica sodnemu svetu o sprejemljivosti kandidata govorila z vašo vednostjo?” je bilo še eno od vprašanj, ki je doletelo nejevoljnega Goloba, ki je menil, da bi bilo to potrebno vprašati predsednico stranke, iz katere prihaja Dominika Švarc Pipan. Je pa dodal, da pravosodna ministrica odlično opravlja svoje delo in da ji zaupa, da bo zelo uspešna tudi na področju sodstva, ki ga v prihodnjem letu čakajo veliki premiki – prihajajo namreč reforme, ki naj bi pomagale sodstvu, da “spravijo pokonci pravno državo”. Golob je napovedal, da se bo 10. januarja udeležil izrednega občnega zbora slovenskih sodnikov, ki so nezadovoljni.
V intervjuju za @Dnevnik_si predsednik vlade dr. Robert Golob napovedal prihod na januarski izredni občni zbor SSD @SodniskoDrustvo. Veselimo se srečanja! https://t.co/K9Rmqot7PI
— Slovensko sodniško društvo (@SodniskoDrustvo) December 31, 2022
Minister dela odlično, januarja bodo sicer stavkali tako zdravniki kot tudi pacienti
Zadnje vprašanje, na katero je bil premier pripravljen odgovoriti, je bilo o tem, ali je zadovoljen z delom ministra za zdravje. Spomnimo, minister Danijel Loredan Bešič je nazadnje razburil z izjavo, “da interesne skupine v zdravstvu nalašč ustvarjajo izredne razmere, saj je tako najlažje kritizirati in delovati”. Golob je po pričakovanjih odgovoril, da je minister Bešič Loredan edini zdravnik, ki pozna sistem in si je upal napovedati vojno sistemski korupciji, ki je vsesplošna. “Zato ima moje ne samo zaupanje, ampak tudi neizmerno občudovanje. Vem, da ima tudi občudovanje večine Slovenk in Slovencev. In s tem bova zaključila! Ker imam res obveznosti,” je na hitro zaključil Golob, čeprav naj bi se prvotno dogovorili za daljši intervju.
Sara Kovač