Debata okoli praznovanja Martinovanja v osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem se zaradi ideološke zaslepljenosti, revolucionarne zagnanosti in pravnega neznanja nadaljuje. Vključil se je celo mož padle ministrice Emilije Stojmenove Duh, Andrej Duh.
Spomnimo: kulturna prireditev, namenjena praznovanju martinovanja, ki spada v slovensko kulturno dediščino, je bila po več kot desetih letih letos prekinjena. Zahvala za to gre poslanki in svetnici Tamari Vonta ter bivši ministrici Emiliji Stojmenovi Duh. Martinovanje “Po starih in novih šegah” bi moralo predvidoma potekati v soboto, 16. novembra 2024, ob 19. uri, v osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Mošt pa bi blagoslovil lokalni župnik Matej Gnidovec. Dogodek bi torej potekal v večernih urah med vikendom, ko na šoli ni niti pouka niti otrok niti učiteljev. Ta slovenska tradicija, v katero spada tudi blagoslov vina, vsaj 10 let ni motila nikogar.
Sta se pa vanjo vmešali poslanka svobodnjakov Vonta in propadla ministrica za digitalizacijo Stojmenova Duh, ki je prva javno izrazila skrb, da bo na osnovni šoli tudi blagoslov vina. Potem ko sta izrazili kritiko na to temo, so sledile kritike in grožnje na družbenih omrežjih. Na koncu je Kulturno društvo Leskovec pri Krškem pod vsemi pritiski prireditev odpovedalo. Kar je nedopustno za demokratično in pravno državo. V samo debato se je vključil tudi mož Stojmenove Andrej Duh, ki se na pravo ter načelo ločitve cerkve in države ne spozna najbolje. Meni namreč, sklicujoč se na Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, da konfesionalna dejavnost v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena. Pa je res tako? Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec pojasni, da se zelo moti. V preteklosti pa so se prostori šole večkrat uporabljale za obredja predstavnikov islamske skupnosti, kot tudi drugih veroizpovedi, ki nimajo svojih prostorov.
Zobec: Nekateri so v revolucionarni zagnanosti izgubili stik z zdravo pametjo
“Ta prostor ne more biti predmet varovanja. Ta prostor ni država. Ta prostor je javni prostor. Če bi dosledno izpeljali to idejo teh dveh političark, bi morali duhovnikom prepovedati gibanje v vseh javnih prostorih. Duhovnik ne bi smel več v svojem duhovniškem oblačilu hoditi po cesti, ampak v civilnem oblačilu. Prepovedati bi morali tudi zvonjenje, ker se sliši v prostore, ki so javni, državni. V javnih bolnicah bi morali prepovedati opravljanje verskih obredov tam ležečim pacientom.
V javnih bolnicah in domovih za starejše občane bi morali ukiniti verske obrede. Moja mati je stara 92 let, živi v domu starejših občanov, ki je javen, tako kot tista šola, in tam imajo vsak 1. petek v mesecu sv. mašo. A zdaj je ne bodo več smeli imeti, ker je to javni prostor? Nekateri so res popolnoma izgubili vsakršen stik s pametjo, z razumom, stvarnostjo. V vsej svoji ideološki zaslepljenosti in revolucionarni zagnanosti, ki je bila značilna za drugo polovico 40. let oziroma nekje do začetka 50. let (pozneje pa se je zadeva umirila) se vedejo kot v najtrši revolucionarni fazi.
Bojim se, da bodo, če bo šla zadeva naprej, začeli pobijati ljudi, ki okoli vratu nosijo križ in se gibljejo po javnih prostorih. Izvorno je ločitev cerkve od države bila mišljena (v prvem ameriškem amandmaju) kot varstvo cerkve pred državo, zato da se država ne bi polastila cerkve in da ne bi država ustanavljala cerkva, kot se je to zgodilo v Angliji. Ameriška ustava je rojena iz upora kolonije zoper monarhijo. Zadeva se ni odvijala v okviru pouka, ampak samo na ozemlju šole. Ozemlje pa ni varovano z ločitvijo cerkve in države. Ker če bi bilo, potem pridemo do absurdov.
Potem tudi duhovniki ne bi imeli več pravice do vstopa v bolnice in do spovedi umirajočih, potem maše v posebej predvidenem prostoru v domu starejših občanov, ki je javen, ne bi smelo biti itd. Vse skupaj bi pomenilo hud poseg v svobodo veroizpovedi. Ker pa je svoboda veroizpovedi človekova pravica, ima ta prednost pred načelom, kot je načelo ločitve cerkve in države. Kadar pride do tega konflikta, ima prednost človekova pravica. In na tem mestu gre za človekovo pravico do svobode vesti, do veroizpovedi. In tej pravici se mora načelo umakniti, ko prideta navzkriž.”
[/color-box]
Domen Mezeg