Veliko prahu te dni dviguje kroženje neprimernih fotografij več sodnikov z njihovimi domačimi naslovi in pozivi k nasilju. Nemudoma se je s kritiko odzvalo tako pravosodje kot tudi politika, kar je seveda prav, a marsikoga žalosti, da tako odločnega odziva in takojšnjega ukrepanja pristojnih ni bilo v številnih primerih v preteklosti.
Grožnje so vseskozi prisotne, še posebej sovražni pa znajo biti tisti, ki se skrivajo za anonimnimi profili na družabnih omrežjih. Precej veliko groženj je krožilo zlasti v času epidemije, ko je vlado vodil prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, in so bili v veljavi zaščitni ukrepi, ki jih je predlagala zdravstvena stroka. A čeprav je tedaj na družabnih omrežjih Facebook in X večkrat zaokrožil naslov Janše, ki je v času prejšnje vlade zasedal mesto premierja, poleg pa se je celo pozivalo k nasilju, se na policiji in tožilstvu ni zganil nihče. Politika tega enotno ni obsodila, prav tako niso reagirali, ko so se grožnje pojavljale v obliki fotografij, denimo ko se je širila fotografija Janše, na kateri je bil viden strel v glavo, moteče pa se jim niso zdele niti vsakotedenske grožnje, ki so jih izrekali tedanji protivladni protestniki. Kakorkoli, Janša je v tem konkretnem primeru obsodil kakršnekoli grožnje z nasiljem. “Grožnje z nasiljem so nesprejemljive, toda za levo tranzicijsko kvazi elito je težava samo, če kdo grozi njim, če pa kdo grozi nam, je pa vse v redu oziroma se to še spodbuja,” je povedal v pogovoru za Radio Ognjišče.
Kak komentar ali mogoče celo obsodba, @nmusar @vrhovno ? pic.twitter.com/4e7ezXlKg5
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 14, 2024
Vse grožnje je potrebno obravnavati z enako mero obsojanja
Ker sodstvo ene grožnje očitno dopušča, ko pa pride do groženj sodnikom, pa je zgodba povsem drugačna, smo se odločili, da za mnenje okrog tega povprašamo vrhovnega sodnika dr. Jana Zobca. “Obsojam vsakršne grožnje z nasiljem. So nedopustne, nevarne in nesprejemljive v civilizirani družbi, vendar je do vseh groženj potrebno imeti seveda enako mero,” je uvodoma poudaril Zobec in dodal, da je potrebno vse grožnje obravnavati z enako netoleranco, z enako mero obsojanja, ne glede na to, ali so s temi grožnjami prizadeti naši ali nenaši.
Ko se po njegovih besedah tukaj enkrat začne delati diferenciacijo, razliko, kot jo opaža denimo v zadnjem času, pa je sporočilo jasno. To pa je, da nekateri imajo človekove pravice, da je varnost nekaterih zelo pomembna, drugih pa ne. “To je tisto, kar seveda vsakogar zmoti. Ne moti me ta reakcija sedaj, moti me nereakcija v primeru groženj drugim, ki niso ideološko, politično in še kako drugače zavezniki in somišljeniki tistih, ki imajo odprte vse medijske kanale ali pa so lastniki teh kanalov,” je poudaril.
Po spletu krožijo osmrtnice živih ljudi. Vas to kaj skrbi? Ste vsaj malček ogorčeni, gospa? pic.twitter.com/V9sTWthrxl
— brutusReloaded (@brutus91101394) November 13, 2024
Spomnimo. V oddaji Odmevi na RTV Slovenija je dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete v zvezi z objavo zasebnih naslovov, v tem primeru sodnikov in tožilke, povedal, da je zagotovo šlo za kaznivo dejanje. “Gre za zlorabo osebnih podatkov. V tem konkretnem primeru, glede na to, kaj se je še vse objavljalo, gre vsaj še za grožnjo in pa tudi za oviranje pravosodnih organov. “Oviranje pravosodnih organov je podano takrat, ko bi to lahko vplivalo na njihovo delo. Če bi šlo za kakšne konkretne postopke in bi se zdaj na njih poskušalo vplivati s takimi grožnjami, je tukaj lahko najbolj resno kaznivo dejanje,” je ob tem še navedel (Več tukaj). Zobec je izrazil nestrinjanje z mnenjem, oceno profesorja prava, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje onemogočanja izvrševanja sodniške službe.
“To nikakor ne drži, gre namreč za tri sodnike, ki so upokojeni že kar nekaj časa, nekaj let, ena pa je nekdanja tožilka, ki je zdaj odvetnica tudi že kar nekaj let. Tako da za tako hudo kvalifikacijo, kot jo je izrekel, ocenil ta komentator, pač ne more iti,” je izpostavil Zobec in dodal: “To je primer sovražnega govora, kot je primer sovražnega govora vse tisto, kar smo videli na demonstracijah v času pandemije.”
Ž. N.