Slab socialni položaj vojakov, razpadajoči škornji in uniforme, zastarela oprema, odhodi iz vojske, nezadostna ocena pripravljenosti vojske in nedavna negativna ocena bojne sposobnosti bataljonske bojne skupine bolgarskih ocenjevalcev iz zveze Nato kažejo na katastrofalni položaj Slovenske vojske. Med tem, ko strokovnjak za nacionalno varnost Boštjan Perne opozarja, da sta ključna problema kadrovska podhranjenost in premajhna finančna sredstva, s katerimi bi vojska lahko normalno delovala, nekdanji obrambni minister Aleš Hojs trenutno dogajanje primerja z vrhom ledene gore razsula, ki se je nakopičil znotraj sistema. Prav tako opozarja, da je videti, da bodo na koncu politiki, torej stranka SD, ki je obrambni resor neuspešno vodila kar nekaj let, na koncu žrtvovali neko čisto drugo figuro, torej načelnika generalštaba Andreja Ostermana, namesto da bi že pred časom odstopila aktualna ministrica Andreja Katič. Odstavljeni načelnik Osterman je odločitev vlade sprejel v enaki meri kot takrat, ko so ga imenovali, je povedal za Novo24TV. V ponedeljek bo imel zadnji nagovor, našemu mediju Nova24TV pa se je zahvalil za podporo in korektnost. Novi načelnik Generalštaba Slovenske vojske je postal Alan Geder.
Največ prahu so razmere v Slovenski vojski dvignile po tem, ko so mediji razkrili negativno oceno, ki so jo prejšnji teden dobili pripadniki 74. polka 72. brigade in pridodanih enot Slovenske vojske. Osemsto pripadnikov naj bi bilo tako po navedbah ocenjevalcev Nata trenutno nesposobnih za resno delovanje. Ni pa slaba izurjenost tista, ki predstavlja edini problem, temveč je to neprimerna nova oprema, ki je povzročila, da je več vojakov utrpelo ozebline, potem ko je Katičeva zagotovila denar za škornje, ki so začeli razpadati že po dveh tednih uporabe, saj niso bili primerni za delo v zimskih razmerah.
Hojs: Spet bo šlo za prelaganje odgovornosti na nekoga drugega
Aleš Hojs opozarja, da to, kar se dogaja s Slovensko vojsko, predstavlja vrh ledene gore razsula, ki se je nakopičil znotraj sistema. “Ni naključje, da bodo na koncu politiki, torej stranka SD, ki je obrambni resor neuspešno vodila kar nekaj let, na koncu žrtvovala neko čisto drugo figuro. Torej načelnika generalštaba, namesto da bi že pred časom odstopila aktualna ministrica Andreja Katič. Spet gre za prelaganje odgovornosti na nekoga drugega, ne na tistega, ki je najbolj odgovoren za stanje v Slovenski vojski. Ob teh razmerah ne bi pozabil na poveljnika oboroženih sil Boruta Pahorja, ki v svojih šestih letih ni naredil nič, da bi se razmere v Slovenski vojski izboljšale. Njegova nesporna povezanost s stranko SD, ki je rezultirala v odkriti podpori na zadnjih predsedniških volitvah znotraj stranke, bi mu to omogočala, pa tega očitno vseeno ni naredil, čeprav to predstavlja najpomembnejšo operativno nalogo predsednika republike.”
Pripadniki vojske, ki službujejo v vojašnici v Celju in Mariboru, so trenutno stanje opisali kot eksodus zaposlenih v sosednjo Avstrijo, saj prenizke plače onemogočajo preživetje družin v regiji z veliko brezposelnostjo, kjer je pogosto tudi partner ali partnerica vojaka brez službe. Poslanec največje opozicijske stranke SDS in predsednik Odbora za obrambo Žan Mahnič je že večkrat opozoril na nevzdržno stanje, ki prevladuje v vojski, po tem, ko je v medijih odjeknila novica o tem, da je več kot 100 pripadnikov Slovenske vojske prejelo humanitarno pomoč v obliki najosnovnejših sredstev za preživetje. “Drznem si trditi, da je vlada v oskrbo migrantov, ki so nelegalno prečkali Slovenijo in med tem uničevali vlake in drugo opremo ter nehvaležno po tleh metali hrano, vložila neprimerno več napora, skrbi in sredstev kot za lastne državljane, ki na svoji delovni uniformi vsak dan nosijo simbole države, ki mnogim med njimi za pošteno delo ne omogoči človeka vrednega preživetja,” je ob tem dejal Mahnič.
Poklic vojaka prinaša socialno negotovost
Za poklic vojaka, ki ga ministrstvo za obrambo prek medijev oglašuje kot častno, je značilna socialna negotovost, saj vojaku poleg prejemanja nizke plače za zaposlitev za določen čas (do 45. leta) v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja grozi odpustitev, vojaki pa ne smejo niti stavkati. Žalostno je, da si morajo vojaki ob takšni plači sami kupovati rokavice, obutev, nahrbtnike in oblačila, ki so primerni za hladno vreme. Problem neustrezne opreme se je še posebno izkazal v času migrantske krize, ko so vojaki pomagali pri nadzoru množic, ki jih je lahkomiselna vlada z Mirom Cerarjem na čelu spustila preko naše države. Nedavna ocena pa je še dodatno razgalila bedo, pred katero si številni zatiskajo oči.
Boštjan Perne je za Nova24TV komentiral, da je zaradi negativne ocene zveze Nato prišlo do neke afere. “Stanje v Slovenski vojski ima že dve leti negativno oceno za del svojega delovanja. Tako da to stanje ni novo in se ni pojavilo zdaj, ampak se vleče že dlje časa. Ključna problema za Slovensko vojsko sta dva: kadrovska podhranjenost in premajhna finančna sredstva, s katerimi bi vojska lahko normalno delovala. Rešitev za finančna sredstva je, da se poveča proračun, ampak to še ni dokončna rešitev.” V vojski je po besedah Perneta treba sisteme nabave skrbno načrtovati. “Mi bi morali imeti natančno določeno, kaj bomo kupovali, za koliko in na kakšen način. Če predpostavimo, da bi vojska dobila denar za nakup ustrezne opreme, je tukaj kadrovski problem, ki je dolgoročno večji problem kot finančni. V kompletnem varnostnem sistemu vojski in policiji primanjkuje kadra,” poudarja Perne. “Vojska je vpeta v enotni plačni sistem in vojska ne more konkurirati zasebnemu trgu. Mladi ljudje lahko gredo za boljšo plačo delati v bolj konkurenčna podjetja in zaradi tega vojska dnevno in mesečno izgublja kader. Trenutno jih manjka 1000, in nič ne kaže, da se bo trend obrnil. Velik problem Slovenske vojske je, kako dobiti dovolj kadra. Potrebne bi bile strateške odločitve in poenotenje politike, da bi prišlo do dogovora, na kakšen način popolnjevati policijo in vojsko. Brez strateških odločitev bodo v celotnem varnostnem sistemu velike težave,” je jasen Perne.
