Ministrstvo za izobraževanje je predstavilo predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki mu stroka nasprotuje. V predlogu so namreč znižali standard znanja pri slovenščini, pravzaprav ukinili poseben status materinščine, kar pomeni neposredni napad na slovenski jezik. Na to dejstvo je vlado opozorila stroka, med njimi tudi priznani jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, ki pravi, da ko se bo znižala “bralna pismenost, vemo, kdo je dal novo smer: navzdol”. Pravi še, da se z ukrepi ministrstva sistemsko niža raven učnih jezikov na maturi ter da je njihov cilj jasen: “prilaganje mature tistim, ki je ne bi zmogli”.
“Tako rekoč soglasno stališče stroke so prezrli. Matura iz slovenščine bo dobila nižjo raven, slovenščina pa s tem status neizpostavljenega predmeta. S tem delovna skupina in minister prevzemata veliko odgovornost. Mi več kot opozoriti ne moremo,” je povedal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca je pripravila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 in ga predala ministru za izobraževanje Darju Feldi. Predlog prinaša več sprememb na področju predšolske vzgoje in opravljanja splošne mature, pa tudi pri poučevanju učencev priseljencev.
Na škodljive predloge je opozarjala stroka, poleg Ahačiča še dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta, dr. Matej Šekli, predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo iz slovenščine, profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenski jezik pri SAZU, profesorica sodobnega slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU, izredna članica SAZU; dr. Marko Jesenšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, izredni član SAZU, dr. Jožica Jožef Beg, predsednica Slavističnega društva Slovenije, dr. Vesna Mikolič, predsednica Odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, dr. Simona Pulko, profesorica za didaktiko slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in dr. Boža Krakar Vogel, starosta didaktike slovenske književnosti in poznavalka mature
“V minulem letu je bilo veliko napisanega o nujnosti krepitve bralne pismenosti. Zdaj se soočamo z nevarnostjo, da situacijo zaradi nepremišljenosti še sistemsko poslabšamo,” pravi Ahačič ter dodaja, da pripomb jezikoslovne stroke doslej nikjer niso upoštevali ali vsaj dali signala, da jih nameravajo.
Državni izpitni center (RIC) je prav tako kritičen do predloga. Pravijo, da Državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo podpira sedanji poseben status materinščine in oz. učnih jezikov – v predlogu zakona je zapisan samo slednji termin – med predmeti splošne mature. Ti jeziki so namreč v Republiki Sloveniji državni jezik – to je slovenščina – ter uradni jeziki – to so slovenščina na celotnem območju države, madžarščina v delu Prekmurja in italijanščina v delu Istre – kot tudi uradni jeziki Evropske unije. Tu naj se pripomni, da se v predlogu zakona izraz materinščina v zvezi s slovenščino, madžarščino in italijanščino sploh ne pojavlja, ponavlja pa se v formulaciji “za priseljence, katerih materni jezik ni slovenski oz. učni“. Prav tako v predloženem besedilu v zvezi s slovenščino kljub strateškemu cilju “krepitev državljanske vzgoje” ni ustavnih kategorij, kot sta državni jezik in uradni jezik. Objektivno dejstvo je, da je slovenščina materinščina in učni jezik večine državljanov Republike Slovenije ter državni in uradni jezik vseh državljanov Slovenije kot tudi vseh drugih, ki v tej državi živijo.
Slovenščino so žrtvovali za “višje” interese. Saj veste: multikulturizem.
— Božo Ivec (@BozoIvec) July 2, 2024