Če je slovensko javnost razburila novica, da je 38-letni ilegalni migrant, v obdobju desetih dni zagrešil posilstvo študentke na Kardeljevi ploščadi in nato skušal s pomočjo noža v spolni odnos prisilil še dekle na Metelkovi, pa se slovenska levoliberalna sfera izogiba očitnemu. Namesto da bi začeli resno obravnavati probleme migrantske krize, raje pozornost posvečajo pomembnosti sprememb definicije posilstva, kakor to počne Dominika Švarc Pipan, ali pa poudarjajo pomembnost pravice do splava. Ne gre za to, da bi preprečili nadaljnja posilstva. Gre zgolj zato, da bi se ukvarjali z žrtvami. Nikakršne preventive, zgolj kurativa, in to katastrofalno slaba kurativa. Kaj pomaga nova definicija posilstva študentki, ki jo je ilegalni migrant že posilil? Kje je tu pravica? Kaj ji pomaga, da se Fajonova zavzema za njeno potencialno pravico do splava?
Slovensko javnost je pretresla novica, da je policija skušala prikriti, da je 38-letni ilegalni migrant iz Maroka, ki so ga septembra izpustili iz zapora, kjer je služil kazen zaradi ropa, v roku 10 dni spolno napadel dve ženski.
38-letnik je takoj po izpustu na prostost v roku desetih dni spolno napadel dve študentki. Prva žrtev posilstva naj bi bila študentka v študentskem domu na Kardeljevi, ki ga je povabila v sobo, kjer sta skupaj pila. Ko si je dekle zaželelo, da bi migrant odšel, pa jo je ta posilil.
Zakaj pa po pozivih? Verjetno bi lahko obsodili že prej. Verjamem, da za takšno eksekucijo prikaza moralnega vzora ne potrebujete pozivov :)
— Matjaž Germ (@MatjazGerm) November 21, 2019
V roku 10 dni je isti ilegalni migrant s pomočjo noža v spolni odnos prisilil še drugo dekle na Metelkovi, a ga je pri tem zalotil mimoidoči, ki je slišal dekletove krike na pomoč. Maročan je s prizorišča pobegnil. Ni trajalo dolgo, da bi ga prijela policija.
https://twitter.com/DominikaSvarc/status/1197466916656431105
Ilegalni migrant je navkljub temu, da mu je že pred leti bila v Sloveniji zavrnjena prošnja za azil, ostal v državi. Tu je od takrat poleg ropa, posilstva in poskusa posilstva zagrešil še druga kazniva dejanja kot so poškodovanje tuje lastnine in tatvine.
https://www.facebook.com/dominika.svarc/posts/10162585177980394
Policija se pri tem spreneveda, češ, da primera niso izpostavljali zaradi “interesa zaščite žrtve”. Na interese žrtve pa se te dni ozirajo tudi vsi ostali drugače veliki zagovorniki in podporniki priseljevanja ilegalnih migrantov.
Zakaj se sodišče ni odločilo za izgon, ko so ga obsodili na dve leti zapora?
— peter jancic (@peterjancic) November 20, 2019
Tako se je državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan iz vrst Socialdemokratov lotila relativizacije in se spraševala, zakaj se izpostavlja zgolj primer, kjer je storilec tujec.
https://twitter.com/AndrejMlakar/status/1197244796357754880
“Zakaj se v medijih in javnosti z enako vnemo ne izpostavlja ostalih, preštevilnih, primerov posilstev in spolnega nasilja, ki se grozljivo pogosto dogaja tudi za zaprtimi vrati slovenskih (in drugih) domov,” se je na Facebooku spraševala Švarc Pipanova.
Eno samo nakladanje. Pa je menda ja normalno od ene FDV doktorice, da ne odobrava posilstva! Pa izgovor “ne poznam podrobnosti” je tudi briljanten.Saj jih lahko dobite, podrobnosti, po službeni poti.Potem boste vsaj kaj vsebinskega sporočali,za nakladanje ste pa predobro plačani.
— @MarjanaNovič (@NovicMarjana) November 20, 2019
Kakor je očitno gre za podlo odvračanje pozornosti. Namreč na tej točki je vsem jasno, da se posilstva, ropi in tatvine, ki jih je zagrešil ilegalni migrant, ne bi zgodila v Sloveniji, v kolikor bi vladajoči resno jemali svoje delo in dejansko zaščitili svoje državljane pred ilegalnimi migranti, ki so prišli z migrantsko krizo.
@surfon @Nova24TV Si mlad moški in imaš naenkrat na dosegu to, kar si včasih videl na TV in v sanjah. Kaj storiš v zavetju teme in gruče?
— Igor Pribac (@IgorPribac) January 8, 2016
Namesto tega imamo sprenevedanje Švarc Pipanove, ki podarja, kako je potrebno spremeniti definicijo posilstva, tako da omenjeni zločin več ne bo zgolj zločin prisile temveč vsakršen primer kjer ni bilo izrecno podano soglasje. Gre torej za samo še več pihanja na lastno vest, ko se migrantoljubci niso pripravljeni soočiti s posledicami svojih odločitev, hitro začnejo z enačenjem in relativizacijo.
Ko bodo ženske posilili migranti, ki jih je vabila T. Fajon, in bi morali že davno biti izgnani, pa niso bili (za kar bi moral nekdo politično in kazensko odgovarjati!!) naj imajo pravico do splava. To je vse. Za levičarje problem rešen…. Nesprejemljivo!! https://t.co/jY5us6t4sg
— Branko Grims (@BrankoGrims1) November 20, 2019
Podobno se je odzvala tudi evroposlanka Tanja Fajon iz vrst Socialdemokratov. Kakor so jo drugače vedno polna usta o prednostih migracij, potrebi po strpnosti in ostalih nebulozah, ki gredo skozi samo v Bruslju, je tokrat raje vodo na mlin vprašanja splava.
Ko pamet povsem odpove: Tako Vajglova asistentka Jelena Aleksić brani islamski terorizem
“Vsako posilstvo je gnusno dejanje, proti katerim se borim že desetletja. Tudi proti napadom na pravice žensk, kot je pravica do splava ali do enakega plačila. Rešitev je samo v opolnomočenju deklic in žensk za aktivno odločanje o svojih in skupnih zadevah,” je čivknila Fajonova.
Poskus preusmerjanja pozornosti s posledic migrantske krize
V obeh primerih je stvar jasna. Ne gre za to, da bi preprečili nadaljnja posilstva. Gre zgolj zato, da bi se ukvarjali z žrtvami. Nikakršne preventive, zgolj kurativa, in to katastrofalno slaba kurativa. Kaj pomaga nova definicija posilstva študentki, ki jo je ilegalni migrant že posilil? Kje je tu pravica? Kaj ji pomaga, da se Fajonova zavzema za njeno potencialno pravico do splava?
Preseneča pa, da so številni ostali zagovorniki migrantov in njihovih dejanj v temi tokrat obmolčali. Molk je včasih res vreden svoje teže v zlatu.
Ko podporniki migrantov obmolknejo
Tokrat namreč ni bilo nikakršnega “antropološkega” čivka s strani profesorja politične filozofije na Filozofski fakulteti UL dr. Igorja Pribca v stilu “Si mlad moški in imaš naenkrat na dosegu to, kar si včasih videl na TV in v sanjah. Kaj storiš v zavetju teme in gruče?”
Ravno tako so umanjkali komentarji tipa “seveda, dajmo zdaj linčat napadalca, in se ne spraševat, kaj ga je privedlo do takega skrajnega ravnanja. Tipično. Ker je najlažje,” kakor je čivkala nekdanja pomočnica Iva Vajgla v Bruslju Jelena Aleksić o terorističnem napadu 19. decembra, 2016 v Berlinu, ko se je terorist ISIS s 25-tonskim tovornjakom zaletel v božični sejem. Umrlo je 12 ljudi, še 48 je bilo ranjenih.
Ivan Šokić