“… je treba izpostaviti, da se je v času konjunkture, ko na trgu dela v Sloveniji primanjkuje delavcev, število prejemnikov denarne socialne pomoči znatno povečalo. Tukaj pa nekaj ‘ne štima’,” so zapisali na uradnem Twitter računu Vlade Republike Slovenije. Precej nenavadno, da vlada, edina pristojna za reševanje tovrstnih problemov, zgolj ugotavlja, da “nekaj ne štima”, namesto da bi ukrepala.
Kako alarmantne so razmere na področju sociale, zagotovo potrjuje tudi to, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji od leta 2008, ko je bilo najnižje, skoraj podvojilo. S 36.355 se je namreč povečalo na preko 67 tisoč odraslih prejemnikov. Ob tem se vseskozi viša tudi znesek denarne socialne pomoči – vse to ob konjunkturi v zadnjih letih.
Zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov na področju socialnih transferjev, je bilo namenjenih približno 58 milijonov evrov, približno 86 milijonov evrov pa za ohranitev višine denarne socialne pomoči po 1. januarju 2019. Šarčeva vlada bo tako v letu 2019 za socialne transferje porabila predvidoma 155 milijonov evrov več, kot jih je porabila v letu 2018, in 190 milijonov evrov več, kot jih je porabila v letu 2017. Nič čudnega, da se iz leta v leto vse bolj zaskrbljujoči podatki na področju zaposlovanja. Avgusta letos je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih kar 71.544 oseb, hkrati pa podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so v zadnjem letu pri nas tujci dobili kar 2,5-krat več novih zaposlitev od državljanov Slovenije. Več kot očitno torej je, da številni Slovenci nimajo pretirane želje po poklicnem udejstvovanju.
Zmanjšuje se dolgoročni potencial za gospodarsko rast
V enem letu se je tako povečalo število aktivnih tujcev za 17.663 ali 22 odstotkov, število delovno aktivnih državljanov pa se je povečalo le za 6.910 ali za manj kot odstotek. Skupno je med delovno aktivnimi osebami v Sloveniji 10 odstotkov tujcev, pri čemer prevladujejo osebe iz držav nekdanje Jugoslavije. Tujci najpogosteje pridejo do dela, ko se na razpis ne prijavi noben Slovenec. Ni potrebno posebej poudarjati, da manko ustrezne delovne sile na določenih področjih, ni koristen za državo. Omejevanje možnosti podjetij za razvoj in rast ima za posledico zmanjševanje dolgoročnega potenciala za gospodarsko rast.
Več kot očitno je, da je znesek socialne pomoči tisti, ki številne Slovence odvrača od tega, da bi poprijeli za delo. Do junija 2018 je namreč pomoč za samsko osebo znašala 297,53 evra, od 1. junija do 1 avgusta 2018 285,05 evra, odtlej pa 392,75 evra, za kar je poskrbela tedanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak iz vrst SD. Za lažjo primerjavo za kolikšno zvišanje gre: leta 2005 je povprečen znesek denarne socialne pomoči znašal le 194 evrov.
Socialna politika povsem zgrešena
Glede na to, da je največji delež brezposelnih tistih starostnih skupin, ki bi lahko bile najbolj delovno aktivne, ni potrebno biti Albert Einstein, da človek uvidi, da je trenutna socialna politika povsem zgrešena. Glede na to, da Šarec na vsako resno vprašanje odgovarja na “sebi” duhovit način, ni nič čudnega, da ta ni naredil nič v smeri normalizacije. Po poročanju STA se je namreč letos julija denarna socialna pomoč za eno osebo ponovno zvišala. Ta sedaj tako znaša že 402,18 evra. Jasno je, da je Šarčeva vlada skupaj z nadkoalicijsko Levico prispevala k višanju socialne pomoči, ker ji kupovanje glasov volivcev predstavlja prioriteto. Razvoj Slovenije pa postranska zadeva.
Šarec: "Ne gre za kupovanje avta, gre za bistveno večje zadeve". No shit Sherlock. Odgovori PV vsakic, ko mu postrežejo z zahtevnim vprašanjem, zvenijo kot kavarniške debate. Ne gre torej za navadno sprenevedanje, gre za bistveno večje klobasanje.
— Luka Svetina (@LukaSvetina) October 1, 2019
Človek bi si mislil, da Šarčevi vladi nikoli ne bo uspelo dojeti, da je trenutno dogajanje daleč od normalnega in koristnega za blaginjo države. Ob enem pa je potrebno zavedanje, da je eno govoriti, drugo pa ukrepati v praksi. Glede na to, da Šarčeva vlada zaenkrat že ni naredila nič, ni moč pričakovati, da bo tokrat kaj drugače. Edinega česar se lahko nadejamo je Šarčevih komičnih vložkov, ki pa zaradi izgubljenega leta, odkar je Šarčeva vlada na oblasti, pridobivajo lastnosti tragičnosti.
Hana Murn