Če aktualni predsednik vlade Marjan Šarec v srednji šoli ni veljal za nikakršen diamant, saj je imel kar šest popravcev, večinoma iz fizike in organizacije, pa mu očitno nič bolje ne gre pri vladanju. Njegova vlada si je namreč že v prvih 100 dneh vladanja prislužila kar šest “popravcev”: zaradi vodenja zunanje politike, nespoštovanja odločb ustavnega sodišča, nespoštovanja svobode govora, izvajanja socialne politike ter zaradi dejavnosti na področju proračuna in gospodarstva.
Dejstvo je, da je Šarec po izvolitvi za predsednika vlade prisegel, da bo spoštoval ustavni red, da bo ravnal po svoji vesti in z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Prav tako je iz programskih vizij in izhodišč koalicijskega sporazuma razvidno, da bo delovanje tako koalicije kot vlade temeljilo na doslednem spoštovanju načel pravne države, s poudarkom na resnični enakosti pred zakonom, ki ni odvisna od politične, ekonomske ali drugih oblik družbene moči posameznika, spoštovanju pravic vsakega posameznika na eni in prevzemanju dolžnosti ter odgovornosti na drugi strani – uravnoteženje med pravicami in dolžnostmi mora postati vodilo naše družbe, prevzemanje odgovornosti za odločitve pa mora postati visoko cenjen moralni standard.
Vlada neenakost pri osnovnošolskem izobraževanju
Svet Evrope je navedel, da morajo Svet Evrope in države članice zagotoviti izobraževalni sistem, ki zagotavlja enake možnosti in visoko kakovostno izobraževanje za vse učence, da posredujejo tako znanje in vrednote, ki razvijajo spodbujanje temeljnih pravic in demokratičnega državljanstva. Prav tako morajo zagotoviti temeljno pravico do svobode izbire v izobraževanju. Ta pravica, ki je tesno povezana s pravico do izobraževanja in svobode vesti, pomeni obveznost države, da spoštuje pravico staršev, da zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu z svojim lastnim verskim in filozofskim prepričanjem. Odbor za kulturo, znanost, šolstvo in medije je pri Svetu Evrope poudaril potrebo, da se v nacionalnem izobraževalnem sistemu podpira načelo nevtralnosti države in pluralizma ter zagotavljanje preživetja in kakovosti omrežja javnih šol. Prav tako je pozval države članice, da jasno prepoznajo zakonsko pravico do ustanavljanja zasebnih šol in možnost, da so te šole del nacionalnega izobraževalnega sistema ter da zanje veljajo objektivni in nediskriminatorni pogoji. V tem okviru naj bi bili učenci, ki obiskujejo zasebne šole, in njihove družine deležni enakih finančnih koristi, kot so na voljo učencem javnih šol in njihovim družinam. Financiranje zasebnih šol, ki so del nacionalnega izobraževalnega sistema, pa naj bi veljalo pod nediskriminatornimi pogoji.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo odločilo, da je potrebno sporno neustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu RS, to je do 9. januarja 2016. Dejstvo je, da starši šoloobveznih otrok že od leta 1996 neupravičeno plačujejo šolnino za svoje otroke, zato bi bilo potrebno ugotovljeno neustavnost na področju, ki se navezuje na izvajanje in varovanje ustavne pravice do izobraževanja in šolanja v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, odpraviti v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. V največji opozicijski stranki SDS so zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva vložili ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Marjana Šarca. V četrtek, 20. decembra, je namreč zakonodajno pot končal predlog novele, s katero je SDS večkrat želela doseči uresničitev odločbe ustavnega sodišča.
6 nezadostno ocenjenih predmetov Sarca v prvih treh mesecih:
1. Zunanja politika (Marakes)
2. Spostovanje odločb Ustavnega sodisca
3. Svoboda govora
4. Socialna politika (se vedno ni stipendij)
5. Proracun (dvig plac)
6. Ekonomija (izganjanje podjetnikov)— butalskipolicaj (@butalskipolicaj) December 26, 2018
V primeru Marakeša poteptali voljo ljudstva
Šarčeva vlada ne zna prisluhniti ljudem. To je še posebej dokazala v primeru kontroverznega dogovora ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. V globalnem dogovoru ZN o migracijah ni nobenih koristi, nasprotno, dogovor ogroža varnost Slovenije in povzroča nepotrebne, ogromne stroške. Glede na to, da dogovor ogroža temeljne vrednote tako Slovenije kot Evrope in daje prednost migrantom pred lastnimi državljani, ni nič čudnega, da je globalnemu dogovoru o migracijah pred podpisom nasprotovalo vse več Evropejcev in vlade vse večjega števila držav, ki so napovedale, da k dogovoru ne bodo pristopile. Slovenske vlade seveda ni bilo med njimi – čeprav velika večina državljanov Slovenije dogovora ne podpira, je Vlada RS raje trmasto vztrajala pri podpori dogovora. Vendar pa predsednik vlade Marjan Šarec in zunanji minister Miro Cerar nista želela osebno sodelovati pri sprejemu dogovora v Marakešu, namesto tega sta v Maroko raje poslala državnega sekretarja Sandija Čurina.
Pritiski na svobodo medijev
Predsednik vlade je že pred tedni javno pozval podjetja v delni ali večinski državni lasti, da prenehajo oglaševati v medijih, ki spodbujajo in širijo t. i. “sovražni govor”. Združenje novinarjev in publicistov je zato ob tem poudarilo, da je to nevaren spomin na cenzuro medijev v ne tako oddaljeni preteklosti. Gre za poskus s strani vlade, da bi omejila delovanje medijev, ki so do nje kritični, in predstavniki vladnih strank so že nekajkrat obtožili medije, predvsem opozicijske, da širijo, po njihovi subjektivni presoji, “sovražni govor”. ZNP dodaja, da vlada kot “sovražni govor” pogosto označuje že samo kritično poročanje o migracijah in vladnih ukrepih s tega področja. Dodali so še, da bi morala biti presoja o tem, kaj gre prek meja svobode izražanja, v rokah organov pregona, in nikakor ne naloga predsednika vlade, da bi odrejal meje svobode govora. Poziv predsednika vlade je sporen tudi zato, ker gre lahko za političen vpliv na delovanje državnih podjetij, ta pa naj bi o svojih marketinških aktivnostih odločala svobodno, po svoji diskreciji in v skladu s svojimi ekonomskimi interesi.
V konkretni stiski so se v aktualni vladi znašli dijaki in študentje – zaradi nesposobnosti vlade namreč še niso prejeli štipendij, kar pa za marsikoga predstavlja konkretno težavo, saj so življenjski stroški visoki, še posebej, če se dijak ali študent šola izven svojega kraja bivanja. Šarec je po 100 dneh vladanja poskrbel za to, da bodo javni uslužbenci ob vstopu v leto 2019 prejeli za štiri odstotke višjo plačo, pri čemer so izjema zdravniki in direktorji, ki so si povišice izborili že v lanskem letu. Ne smemo pa pozabiti niti na napad Šarčeve vlade, ki ga je ob samem pričetku izvedla nad najbolj uspešnimi podjetniki. Napovedane brutalne obdavčitve niso razjezile le Igorja Akrapoviča in Iva Boscarola, ki sta nemudoma napovedala, da bosta posel umaknila iz Slovenije, ampak tudi večjo skupino podjetnikov, ki so napovedali, da bodo svoja podjetja in osnovna sredstva preselili v sosednjo Hrvaško. Naši vladi pač ni jasno, da je gospodarstvo tisto, ki predstavlja gonilni motor države, in ne javni sektor, ki se napaja iz denarja, ki ga ustvarja nihče drug kot gospodarstvo. Očitno pa gre vladi zelo dobro od rok izražanje groženj, teptanje volje ljudstva in postavljanje dela državljanov v neenakovreden položaj.
H. M.