“Gre za najbolj noro potezo slovenske diplomacije od začetka njenega obstoja,” je mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik komentiral namere slovenske vlade o priznanju Palestine. Vodja opozicije Janez Janša pa trdi, da poteza Goloba in Fajonove škodi nacionalnim interesom Slovenije.
Vlada je danes sprožila postopke za priznanje Palestine, je v izjavi novinarjem dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenih besedah gre za prvi, pomemben in nepovraten korak v procesu priznanja. Napovedala je še, da bo vlada v roku enega meseca oziroma do 13. junija svojo odločitev poslala v DZ. Do tega naj bi prišlo kljub temu, da Palestina v tem trenutku ne izpolnjuje pogojev za državnost. Strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik pravi, da bi bila to najbolj nora poteza slovenske diplomacije doslej.
“Država nastane šele, ko izpolnjuje pogoje po mednarodnem pravu. Palestina ne izpolnjuje pogojev za državnost. Tudi Slovenija ni nastala 15. januarja 1992, ko so jo priznale evropske skupnosti ali kasneje, ko je bila sprejeta v združene narode, ampak ko je nastala 25.6 1991, ko je izpolnila konstitutivne pogoje,” pojasni mednarodni pravnik Pogačnik.
Pogačnik nadaljuje, da akt priznanje Palestini ne bi prinesel veliko, Sloveniji pa bi se naredila velika škoda. “Izpadli bi iz kroga razvitih zahodnih držav, z umirjeno in neaktivistično diplomacijo. Zamerili bi se velikim gospodarstvom na račun priznanja nekoga, ki praktično gospodarstva nima in je odvisen od donacij,” je pojasnil.
Najbolj nora poteza slovenske diplomacije
Ena izmed utemeljitev, ki jih je mogoče prebrati v slovenskih medijih je, da bi se z priznanjem končala vojaška operacija v Gazi. Pa bi se res? Pogačnik odgovarja: “Te se ne bi končale v nobenem primeru. V kolikor bi bil Palestini dodeljen status države, potem Palestina ne bi bila priznana kot terorist, temveč kot agresor. Izrael pa se ima pravico braniti tudi proti agresorju. Potem napad, ki se je zgodil 7. oktobra 2023, ne bi bil terorističen napad, temveč za agresija.”
Prepričan je, da se bo vojaška operacija Izraela proti Hamasu nadaljevala.
Kritičen pa je tudi zaradi pomanjkanja splošnega konsenza v Sloveniji glede samega priznanja. Ta namreč ne obstaja gre za aktivistični projekt trenutne oblastne garniture in ne slovenske politike kot take.
Priznanje šele po rešitvi mednarodne skupnosti
Pogačnik dalje pojasnjuje, da bi se moralo pred priznanjem Palestine najti rešitev mednarodne skupnosti – eventuelno za rešitev dveh držav. “Ampak najprej mora nastati ta rešitev, šele nato lahko priznate državo. Šele, ko se določijo elementi meje, ko veste, kaj se sploh priznavate.”
Ob koncu pa izpostavi očitno pristranskost slovenske zunanje politike. Ta po eni strani zelo pozorno spremlja dogajanje v Gazi, a je po isti strani slepa za trpljenje, denimo, kristjanov v Nigeriji, ki pogosto tarča terorističnih napadov.
Janša: Škodovanje nacionalnim interesom Slovenije
Da bi Golobova vlada s priznanjem državnosti nagradila terorističen masaker s 1200 ubitimi in 240 zajetimi izraelskimi talci, pa je bil oster vodja opozicije Janez Janša, ki hkrati meni, da očitna neuravnotežena zunanja politika premierja Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon škoduje nacionalnim interesom Slovenije.
Irski medij: 4 države razmišljajo o priznanju Palestine 21. maja
Irska televizijska postaja RTE News poroča, da je Slovenija del majhne skupine držav, ki namerava priznati Palestino kot suvereno državo 21. maja. Poleg Slovenije so v tej skupini še Malta, Irska in Španija. Ista televizijska postaja poroča, da omenjene države čakajo na glasovanje, ki bo potekalo 10. maja v Združenih narodih, ki bi lahko potencialno odprlo pot Palestine do osamosvojitve. Oblasti v Jeruzalemu trdijo, da bi bilo priznanje “nagrada za terorizem”, ki hkrati zmanjšuje možnosti za mirovna pogajanja v Gazi.
Ž. K.