Ni prepovedala razprave o ukinitvi “Titovega” zakona o pokojninski dodatkih zaslužnih

Datum:

Urška Klakočar Zupančič ni prepovedala razprave o ukinitvi zakona, ki vladi dovoljuje podeljevanje visokih pokojninskih dodatkov zaslužnim državljanom. Zavrnila je, da naj bi parlament hkrati razpravljal o reformi pokojninskega zakona, s katero bi podaljšali starost za upokojitev in tudi dobo, ki bi jo upoštevali za izračun pokojnin, kot predlaga vlada.

Ukinitev vladne delitve dodatkov zaslužnim je predlagala opozicijska stranka SDS in zahtevala tudi izredno sejo državnega zbora. Ta bo čez deset dni, čeprav ima Urška Klakočar Zupančič pomisleke, in sicer tudi o ustavnosti.

Ni sicer čisto pojasnila, ali se ji zdi neustavno, če bi vladi v prihodnje odvzeli pravico dodeljevanja teh dodatkov. Prav tako ni pojasnila, ali bi bila ukinitev izplačil že dodeljenih privilegijev neustavna, česar stranka SDS niti ni predlagala. Morda pa jo v splošnem moti, da bi o tem parlament sploh razpravljal po referendumu, na katerem so ljudje odločno zavrnili nadgradnjo, da bi dodatki za zaslužne postali iztožljiva pravica za državne nagrajence na področju kulture, ki bi jim zagotavljala najvišje mogoče pokojnine brez odločanja vlade, zakona, ki vladi daje pravico dodeljevanja dodatkov zaslužnim, pa to ne bi ukinilo.

Je pa ukinitev pravice vlade, da deli dodatke, že pred referendumskim odločanjem predlagala prav stranka SDS. Razplet referenduma, zaradi katerega je “nadgradnja” privilegijev za kulturno elito propadla, je bil takšen:

Urška Klakočar Zupančič je na kolegiju vodij poslanskih skupin, čeprav na mnoge kolegije zaradi njenega arogantnega ravnanja v preteklosti predstavniki SDS ne prihajajo, zavrnila možnost, da bi parlament hkrati razpravljal o reformi pokojninskega zakona, s katero bi podaljšal starost za upokojitev in tudi dobo, ki naj bi jo upoštevali za izračun pokojnin. Tudi hkratno razpravo je zahtevala stranka SDS. Predsednica DZ je pojasnila, da o tem zakonu v parlamentu ta mesec še ni mogoče govoriti, ker je treba najprej zaključiti postopka, povezana s popravljanjem zakona o socialnovarstvenih prejemkih in individualnih naložbenih računih, saj urejata isto družbeno razmerje.

Na izredni seji, ko bodo govorili o možnosti ukinitve vladnega dodeljevanja dodatkov zaslužnim, pa bo parlament hkrati razpravljal o zakonu o evtanaziji, kar so zahtevali iz vladne koalicije leto po posvetovalnem referendumu, ki ni zavezujoč, na katerem je večina podprla zamisel, da bi parlament to področje urejal z zakonom.

Rezultat neobvezujočega posvetovalnega referenduma, ki je bil hkrati z evropskimi volitvami

Da ima težave z razpravo parlamenta o ukinitvi pravice vladi, da dodeljuje pokojninske dodatke zaslužnim (in njihovim družinskim članom) je Klakočar Zupančičeva pojasnila tako:

” Bi pa rada še nekaj dodala, in sicer glede predloga zakona o prenehanju veljavnosti zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge obstajajo pa tudi različna mnenja glede tega ali ta zakon izpolnjuje zahteve za obravnavo. Jaz sama imam svoje lastno mnenje, ki se nekoliko razlikuje od mnenja zakonodajno-pravne službe, ampak na tem mestu sem se ob tehtanju ali naj se ta zakon uvrsti na izredno sejo ali ne, bom rekla, različnih dejavnikov, tehtanju različnih dejavnikov, odločila, da ga uvrstim na sejo in sicer, pri tem sem tehtala svoje lastne pristojnosti, tehtala sem pravice in pa tudi dolžnosti poslank in poslancev, tehtala sem dejstvo, da smo imeli referendum pred kratkim. Tehtala sem to, na kakšen način se upošteva volja volivcev in tehtala sem tudi določbo, zakonsko, ki pravi, da se v enem letu potem po izvedbi referenduma pač ne sme sprejemati predpis, ki bi pač to družbeno, isto družbeno razmerje naslavljal. Tako da bom, bom rekla tako, mislim, da je prav, da državljanke in državljani slišijo argumente tudi drugih poslank in poslancev in da se ta zadeva tudi na seji razčisti, razjasni, naj se soočijo različni argumenti, ni pa to tako zelo enostavno kot mi je bilo predstavljeno, torej čisto popolnoma enostavno, no, to pa ni isto družbeno razmerje, ker, bom rekla, da nekako ne gre skupaj s čisto takim splošnim pojmovanjem kaj je družbeno razmerje in kaj zakoni urejajo. In sem potem ob tem tehtanju sklenila, da je prav, da pač na seji poslanke in poslanci tudi povedo kaj menijo, z upoštevanjem, da bi znale nastati tudi kakšne protiustavne posledice, ne, v pač, boste videli, pač potem ali s sprejetjem, nesprejetjem tega zakona, vsak bo pač svoje mnenje imel. Verjamem pa, da se bodo glede tega še kar kresala, bom rekla, ne samo politična mnenja, ker ta se vedno krešejo, ampak se bodo kresala tudi pravna mnenja. In mislim, da je plenarna seja ena taka, kjer se bodo verjetno kresala mnenja, tako politična kot tudi pravna.”

Spletni časopis

Sorodno

Zadnji prispevki

Janez Janša: Zakaj ni stanovanj za mlade in kaj storiti?

Včeraj je potekala v Državnem zboru razprava o noveli...

Po porazu na referendumu nov zakon za priviligirane umetnike. Čas za novi referendum?

Včasih se gotovo sprašujete, zakaj morate privilegiranim umetnikom, ki...

Kaj se dogaja v “Jankovićevi” Ljubljani? Lahko podjetja res kar tako lomastijo po zasebnih zemljiščih?

V elektronski nabiralnik smo prejeli informacije o novih stranpoteh...

Izrael je luč sveta, ki kaže pot – Slovenija bi raje temo

Ko je Izrael pred dnevi napadel iranske vojaške cilje,...