“Če vlada Janeza Janše ne bi znižala davka, bi se to še bolj poznalo na žepih najemojemalcev,” Inštitutu 8. marec pojasnjuje strokovnjak Anže Burger.
“Tudi letos se rast cen ni ustavila. Cene najemnin niso prav nič nižje, čeprav je Janševa vlada marca z davčno reformo davek, ki ga na prejeto najemnino plačujejo lastniki, znižala z 27,5 % na 15 %, s čimer je še več dala tistim, ki imajo največ,” so danes v Inštitutu 8. marec znova udarili z izjavo o podpori višanja davkov na najemnine. Izjava kaže na amaterizem, ki so si ga (v svoji nevednosti?) privoščili aktivisti famozne Nike Kovač.
Za pojasnilo smo se obrnili na ekonomista Anžeta Burgerja, ki je njihove današnje izjave tako komentiral: “To je osnovna napaka neekonomistov, da sklepajo na podlagi cen. Cena je posledica obeh plati – ponudbe in povpraševanja. In v tem primeru je očitno, da je cena definirana predvsem na podlagi ponudbe, ki je premajhna, zato se najemnine še vedno povečujejo.” Navkljub znižanju davčnega bremena na najemnine premajhna ponudba povpraševanja ni uspela nevtralizirati.
“Nemogoče je določiti, kdo bo nosil davčno breme”
Razen če vlada določa cene najemnin, kar pa v trenutnem sistemu ni mogoče. Na prostem trgu, kjer se cene prosto določajo, ni mogoče določati, na koga se bo prevalilo davčno breme. “Vse je odvisno od elastičnosti ponudbe in povpraševanja. In v tem primeru se je zaradi elastičnosti povpraševanja in toge ponudbe, večji del davčnega bremena, prevalil na potrošnike oziroma na najemojemalce. Nemogoče je doseči, da bi določili, kdo bo nosil breme.”
Nespregledljivo je, da se Inštitut 8. marec poslužuje retorike, s katero ugaja predvsem finančno nenasitni vladi Roberta Goloba in nas pomaga vračati v “zlate čase” socialističnega samoupravljanja. Po svoje to ne čudi, saj se pod krinko “nevladne”, dejansko skriva “vladna” organizacija. Predsedniška kandidatka Nina Krajnik o civilnodružbenih organizacijah za javno RTVS: “Prva moja observacija je, da to ni nikakor odraz civilne družbe. To je podaljšek vladajočih mehanizmov.” In v tem smislu na nek način še bolj ustvarja fantazmo neodvisnosti, ki je pravzaprav ni.
Če pogledamo vlogo NVO-jev, ki so ta podaljšek vladajočih mehanizmov – vidimo, da nekako izvajajo zelo podobno politiko, ki v ničemer ne ogroža mehanizmov moči. “Če rečemo, “sedaj pa ima oblast civilna družba”, se neka odgovornost poobči. Oblast lahko navidezno dvigne roke in ne prevzame odgovornosti, rekoč “saj je narod to izbral”.” Ključno v tej zadevi je ravno neprevzemanje odgovornosti s strani politike.
Domen Mezeg