“Nikoli se ni potegnila za žrtve komunističnega zločina, niti za spomenik,” je kritičen zgodovinar Stane Granda, ki dodaja, da se predsednica Nataša Pirc Musar, prav tako nikoli ni nastopila proti pogromom nad opozicijo.
Nataša Pirc Musar, ki je pred nastopom predsedniške funkcije javno obljubljala, da bo predsednica vseh Slovencev, je marsikoga razočarala, ko je pomilostila tri tihotapce z belim blagom in odlikovala nevladnico, ki je pomagala ilegalnim migrantom na njihovi poti prek zelene meje. Marsikoga je razburila izjava, da se bomo v prihodnosti kot družba morali naučiti “imeti manj”, potem pa je sama dejala, da s svojo plačo ni zadovoljna. Očita pa se ji tudi odsotnost širjenje duha povezljivosti po zgledu predhodnika Boruta Pahorja, marsikdo si namreč želi, da bi končno prišlo do sprave.
“Slišim, da je NPM z zlatim redom Republike Slovenije za zasluge osamosvojitve odlikovala Mirana Potrča. Kolk me spomin ne vara, je zelo nasprotoval samostojnosti. Slovenija res gre v maloro,”, je komentiral eden od razočaranih državljanov, ko je izvedel, da je dolgoletni član in tudi poslanec Socialnih demokratov posthumno prejel zlati red za zasluge, ker naj bi imel velike zasluge pri slovenski osamosvojitvi. Po mnenju predsednice naj bi tudi ena vidnejših osebnosti politične slovenske pomladi, ki jo je zaznamoval kot predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije in njene ustavne komisije. Nekdanji državni sekretar in član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Božo Predalič je ob tej priložnosti predsednico pozval in poprosil, naj pove (ali napiše), kaj je Potrč doprinesel k osamosvojitvi Slovenije.
Prvi častni poveljnik Slovenske vojske in brigadni general Anton Krkovič je pred leti za naš portal omenjal Potrča, ko se je spominjal dogodkov 15. maja 1990, ko je bil izdan ukaz za razorožitev TO, glede katerega je bil Milan Kučan “obveščen še isti dan, že naslednji dan pa tudi o tem, da se razorožitev dejansko izvaja“. Kot je tedaj dejal, so priprave na to potuhnjeno zločinsko početje po njegovih besedah potekale že mesece pred njegovo izvedbo, v času njegovega izvajanja pa naj ne bi reagirala niti tedanji predsednik predsedstva RS Janez Stanovnik ter predsednik skupščine Miran Potrč (Več o tem tukaj).
Marsikdo, ki je kritičen do odlikovanja Potrča, se še dobro spominja njegove izjave za Dnevnik leta 1990, ko je izjavil, da je prepričan, da so Slovenci še vedno večinoma “jugoslovansko naravnani” in da, sicer po močno spremenjenih odnosih, še vedno obstaja možnost skupnega življenja v Jugoslaviji. Dva meseca kasneje, 23. junija 1990, pa je za Delo povedal, da mora biti naslednji korak slovenska ustava in konfederalna ureditev Jugoslavije. Zgodovinar dr. Stane Granda je v zvezi s tem, kar je bilo izrekel Potrč, izpostavil, da je ob tem nujno zavedanje, da je šlo tedaj za partijsko hierarhijo in da se takrat tudi ni smelo govoriti drugače kot Milan Kučan.
Potrč se je zelo angažiral za izbrisane
Granda pravi, da Potrču zameri njegovo politiko do izbrisanih. “Zelo se je angažiral za izbrisane, pa govoril, da sploh ne bodo nobenega denarja zahtevali,” je namreč dejal. Ob tem pa Granda priznava, da je bil Potrč od vseh teh komunistov najkorektnejši. Kar je bilo namreč z njim zmenjeno, je tudi upošteval in izpeljal. “On in Samo Bevk sta bila še najkorektnejša. Z njima bi se dalo zmeniti za kakšen sporazum, za kakšno veliko koalicijo so bili pa drugi, zlasti Kučan, tako proti, da se potem nič ni dalo narediti,” je pojasnil in dodal, da je Potrč pravzaprav eden prvih, ki se je odlepil od Kučana. “Potrč je bil bistveno drugačen in je sprejemal načela parlamentarne demokracije, čeprav je ostal vseskozi zvest svoji stranki, medtem pa Kučan nikoli ni prestopil na stran demokracije.”
Odlikovanje bi lahko romalo v roke koga iz opozicije
Granda je kritičen, ker Pirc Musarjeva v govoru v parlamentu ni niti z besedo omenila opozicije. “Prva dolžnost predsednika države je, da ščiti opozicijo. Opozicija je namreč garant demokracije”. Kot meni zgodovinar, bi lahko tudi kakšnim posameznikom iz opozicije dala odlikovanje, ki so ga zelo zaslužili. “Predsednica nikoli ne nastopi proti pogromaškemu vzdušju do opozicije. To je prav grozljivo,” meni Granda.
Granda pri predsednici ne zaznava ljudske drže. “Ona ni ljudska, ona je vladarica. Ona ni predsednica države, ona je vladarica,” je komentiral in dodal, da se mu zdi, da ji tudi manjka samokritičnosti. “Premalo se zavzame za nasprotno stran, če hoče biti predsednica vseh. Pogrešamo to, da bi morala biti predsednica vseh, predvsem onih, ki jih vladajoči gledajo navzdol ali zatirajo. Ne dela za pomiritev niti ne skuša zavzeti nekega nevtralnega stališča.”
Ž. N.