Razpletanje afere “podrtija” ne vzbuja zaupanja v pravno državo. Krivdo za nakup, v katerem je država z več milijonov preplačala stavbo, ki sploh ne ustreza potrebam sodniškega dela, bodo očitno obtožili podjetnika Sebastjana Vežnaverja.
Po prepričanju kriminalistov, naj bi Vežnaver pridobil 3.3500.000 protipravne premoženjske koristi. “Bremenijo nas za znesek, ki naj bi ga zaslužil s prodajo te nepremičnine. Pri tem ne upoštevajo niti davkov, ki sem jih moral plačati,” je povedal Vežnaver.
Kriminalisti so med osumljence za preplačan nakup stavbe uvrstili tudi nekatere uslužbence ministrstva za pravosodje, in sicer Uroša Gojkoviča, Simona Starčka in tudi sodnega cenilca Antona Riglerja. Seznam osumljenih kaznivih dejanj je javnost naravnost osupnil. Med njimi namreč ni bilo nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ki v celotni sagi nosi največ pravne odgovornosti. Poleg finančnega ministra Klemna Boštjančiča, seveda, ki je zagotovil potrebna finančna sredstva, in tudi predsednika vlade Roberta Goloba, saj je, kot je opozoril vodja opozicije Janez Janša, vlada formalno potrdila nakup.
Dimna zavesa ščiti odgovorne
V kako absurdno situacijo so se zapletli kriminalisti, ki sedaj preiskujejo sporni nakup, je opozorilo več poznavalcev in komentatorjev domačega političnega dogajanja. Med njimi tudi politični komentator Tomaž Štih, ki je na socialnem omrežju X zapisal: “V socializmu se negospodarni porabi javnih sredstev s strani partije reče protipravna premoženjska korist prodajalca. Partija namreč ne dela napak in se ne moti.”
Svoje je pristavil tudi profesor in nekdanji minister dr. Žiga Turk, ki je absurdnost delovanja kriminalistov komentiral ironično: “Dobičku se v svobodi reče “protipravna premoženjska korist”.
Prodajno ceno nepremičnine seveda določa kvadratura, stanje, tržne razmere in lokacija nepremičnine. A pod črto je dogovorjena cena med prodajalcem in kupcem posledica zbliževanja subjektivnih ocen finančne vrednosti objekta. Zato prodaja nepremičnine nad tržno vrednostjo (kot tudi pod tržno vrednostjo) sama po sebi ne more biti kriminalno dejanje. Posledično torej zgolj na podlagi tega tudi Vežnaver ne more biti osumljen protipravne koristi.
Med osumljenimi ni Švarc Pipanove in Klemna Žiberta
Če bi Vežnaver prodal isto stavbo po enaki ceni zasebnemu kupcu, bi bil v javnosti deležen zgolj in samo pohval. Ker pa je stavbo kupila država, pa se zdi, da je hkrati postal še kmet na šahovnici političnega boja med Gibanjem Svobodo in Socialnimi demokrati.
Po drugi strani v oči bode dejstvo, da kriminalisti v krog osumljencev niso uvrstili nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan, čeprav je bila ministrica tista, ki je podpisala pogodbo za nakup nepremičnine, in da pri tem obstaja (v najboljšem primeru) jasen sum negospodarnega ravnanja z javnimi sredstvi. Med osumljenci ni niti nekdanjega glavnega tajnika Socialnih demokratov Klemna Žiberta, čeprav je ta sam priznal, da se je vpletal v proces nakupa stavbe. Med njimi ni niti nekdanjega državnega sekreterja Igorja Šoltesa, ki ga je še pred lastnim odhodom odslovila ministrica.
Kangler: To kaže na vpletenost predsednika vlade
Nekaj dni nazaj smo govorili z nekdanjim kriminalistom, trenutno kandidatom za evropskega poslanca Francem Kanglerjem, ki pravi naslednje: “Gre le še za en dokaz več, da je v zgodbo vpleten sam predsednik vlade Robert Golob, ki obvladuje NPU in istočasno brani bivšo ministrico. Glede na to, da je ona zavestno podpisala pogodbo, da je imela vse informacije, je res smešno, da ni bila predmet preiskave.” Več o tem, kako bi lahko bil v zgodbo vpleten tudi minister za kohezijo (SD) Aleksander Jevšek lahko preberete – TUKAJ.
Skratka, kriminalisti so v celotni zgodbi povsem “ekskulpirali” politične odločevalce in vsi odgovornost povsem prevalili na uradnike, sodnega cenilca in prodajalca.
Ali je po tem še kdo začuden nad tem, da je zaupanje v pravno državo tako nizko?
Ž. K.