“Umetnica” Simona Semenič, ki se je z zlorabo slovenske zastave prelevila v kulturno prvokategornico, po tem ko je prejela nagrado Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, je s strani Slovenskega mladinskega gledališča nedavno dobila celo posvečen abonma. Očitno pa se je Semeničeva odločila, da združi moči s provokativnim “umetnikom” Janezom Janšo, ki se je do leta 2007 imenoval Emil Hrvatin ter s tem pusti svojevrsten pečat v kulturnem ustvarjanju.
Gre za predstavo z naslovom jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (opomba: že v osnovi je naslov zapisan z malo začetnico?!), ki je nastala v sklopu abonmaja Semeničeve. “Besedilo predstave v režiji Janše na prvi pogled predstavlja igro v 60. letih prejšnjega stoletja, v času liberalne in klerikalne razklanosti v Vipavski dolini, sicer pa z razpletanjem zadeve igra postaja portret sodobne slovenske družbe, v kateri ideološko prepričanje zlahka zamenja pragmatična korist,” je mogoče prebrati na strani Slovenskega mladinskega gledališča.
Preberite več: [Video] “Umetnik” in aktivist Janez Janša podelitev Borštnikovega prstana zlorabil za promocijo migrantov!
Ob tem je smotrno omeniti, da je Semeničeva ob besedilu podala napotke, v katerih je neizprosno zahtevala redukcijo kakršnih koli kompromisov. “V kolikor imajo igralke in igralci kakršenkoli predsodek ali težave z goloto in seksualnostjo na odru, naj ne sodelujejo pri uprizarjanju tega besedila,” je poudarila, kar pa predstavlja tudi razlog, čemu so se nekatere umetniške vodje gledališč odločile za zavrnitev besedila.
Predstavljajo jo kot prvorazredno
Glede na norčevanje Semeničeve iz slovenske zastave je težko razumeti, kako je lahko Slovensko mladinsko gledališče na strani zapisalo, da naj bi Semeničeva predstavljala celostno gledališko ustvarjalko, ki je bila nagrajena z nagrado Prešernovega sklada. “Končno je dramatičarka, performerka, producentka, pedagoginja, pisateljica ter seveda tudi dramaturginja in režiserka zavzela osrednje odre slovenskega gledališkega ustvarjanja in s svojim delom prepričala tako nacionalno komisijo za literaturo kot komisijo za scenske umetnosti.” Ob tem pa je Petra Vidali v utemeljitvi celo zapisala, da naj bi bila Semeničeva ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti, zaradi česar ji Mesto žensk letos posveča Abonma Simona Semenič.
Slovenija je očitno država, ki v imenu “umetnosti” dovoljuje norčevanje iz slovenskih nacionalnih simbolov. Semeničeva je namreč okrog sebe ovila slovensko zastavo in iz nje izrezala grb, nato pa za to prejela nagrado Prešernovega sklada, namesto, da bi bila ta kaznovana na podlagi kršitve 15. člena zakona o varstvu javnega reda in miru, kjer je za tistega, ki “namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države”, zagrožena denarna kazen. Prav tako pa je v zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi zapisano, da je denarna kazen za fizično osebo zagrožena v primeru, “če ta uporablja grb, zastavo ali slovensko narodno zastavo, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo”.
Treba se bo povprašati po zdravi kmečki pameti in sicer: kako dolgo bomo to še dovoljevali? Namreč, če ne bomo sami spoštovali države in nacionalnih simbolov, jih ne bo nihče drug namesto nas.
H. M.