“Ko smo imeli močno demokrščansko linijo, smo imeli drugačno razvojno dinamiko in več dialoga. Močni smo bili, ker smo imeli jasne vrednote in načela, jasno identiteto in jasne cilje. Všečni in taktični “malo sem, malo tja – malo levo, malo desno” temu ne more biti alternativa,” poudarja dolgoletni član stranke NSi Lojze Peterle, ki obenem krščanske demokrate v različnih strankah in abstinenci kliče k delu in jih poziva, naj stopijo skupaj in premagajo virus razdeljenosti v dobro vse Slovenije.
Soustanovitelj stranke Nova Slovenija (NSi) Lojze Peterle, ki velja za predstavnika “stare” šole slovenske krščanske demokracije, ki je bolj na liniji izvirne stranke in inkarnacije, kot jo je ustvaril dr. Andrej Bajuk, je v ponedeljek stranko NSi obvestil o svojem izstopu.
Gre za alarm
Predsednik NSi Matej Tonin je v zapisu na omrežju X zapisal, da izstop Peterleta obžalujejo. “Gospodu Peterletu se zahvaljujemo za njegovo dolgoletno delo. Veseli nas, da imamo še vedno skupen cilj – krepitev krščanske demokracije. Želimo mu veliko zdravja in veselja ob novih življenjskih izzivih,” je ob tem dodal. Medtem pa nekdanji predsednik podmladka Nove Slovenije in zdravnik dr. Federico V. Potočnik opozarja, da je prisoten alarm. “Če te zapusti ustanovni član in naš največji krščanski demokrat, očitno delaš nekaj narobe. Če njega ni, kdo smo? Kdo ste?!” je navedel in dodal, da bo vodstvo stranke naredilo veliko napako, če bo minimaliziralo izstop Peterleta. “To terja odgovor in odgovornost,” je prepričan.
🚨Alarm.
Če te zapusti ustanovni član in naš največji kršč. demokrat, očitno delaš nekaj narobe. Če njega ni, kdo smo? Kdo ste⁉️
👉Vodstvo @NovaSlovenija bi naredilo veliko napako, če bi minimaliziralo izstop @lojzepeterle.
To terja odgovor in odgovornost. https://t.co/fYvTgx6hsn— Federico V. Potočnik (@FVPotocnik) November 5, 2024
Peterle je v uvodu svojega nedavnega zapisa na omrežju Facebook izrazil zahvalo slovenskim krščanskim demokratom in spomnil, da je 4. novembra 1989 iz Slovenskega krščansko-socialnega gibanja nastala stranka Slovenskih krščanskih demokratov – SKD, “presenetljiva zmagovalka prvih demokratičnih volitev 8. aprila 1990 znotraj DEMOSa”. “Slovenski pomladi je dala relativno največ glasov, z Omanovo Slovensko kmečko zvezo pa je imela v DEMOSu minimalno absolutno večino. Po vnaprejšnjem dogovoru v DEMOSu je kot zmagovalka prevzela vlogo predsednika vlade in s tem največjo politično odgovornost za operativno izvedbo osamosvojitve,” je spomnil.
Po besedah Peterleta je bila SKD prva slovenska pomladna stranka, ki je vstopila v politično internacionalo. Sprva v Zvezo evropskih krščansko-demokratskih strank, kasneje pa v bolj konzervativno Evropsko demokratično zvezo. “S tem si je pridobila izredno pomembno možnost za promocijo slovenskih političnih ciljev v obeh zvezah, ki sta imeli v takrat večino v Evropskem svetu in sta prvi podprli našo pravico do samoodločbe,” je poudaril.
Po besedah Peterleta stranke SKD tedanje javnomnenjske ankete niso zaznavale. “Bili smo “nepojav”, ki mu ni nihče napovedal dobrega rezultata,” je izpostavil in spomnil na čas, ko se je ustanavljalo občinske odbore SKD. Kot pravi, je bilo mogoče v očeh tistih, ki so pri tem sodelovali, zaznati energijo in “voljo v srcih tistih, ki jih je komunistična ideologija pol stoletja označevala za zakrnele elemente srednjega veka”. “Otresli smo se strahu in vsiljene drugorazrednosti ter se zapisali delu za samostojno in demokratično Slovenijo. Ker smo bili taki, smo prevzeli odgovornost in uspeli,” je poudaril Peterle in dodal, da se krščanskim demokratkam in demokratom zahvaljuje za zaupanje in vsak glas, ki je vgrajen v temelje slovenske državnosti.
Delo za drugačno politično kulturo
Delo za drugačno politično kulturo je bilo po navedbah Peterleta izpostavljeno v političnem programu. “Nikoli nismo verjeli, da se da zgraditi boljšo družbo tako, da odstraniš tiste, ki mislijo drugače – enim vile, drugim jame,” je navedel in dodal, da so zavračali koncept sovražnika ter “delali zato, da bi bili poslej vsi “naši”. Po njegovih besedah so imeli željo, da “politika ne bi bila samo interesna igra moči, ampak izraz kulture, ki je zavezana skupnemu dobremu”. “Žal se je nova “našost”, nov slovenski skupaj jasneje pokazal skoraj samo ob plebiscitu, v času vojne za Slovenijo in plebiscita za EZ. Po razpadu DEMOSa in podiranju njegove vlade se je odprla pot v restavracijo starih vzorcev, kar je rezultiralo v nedokončano demokratično tranzicijo, v mešanico dogovorne in socialnotržne ekonomije in podrejanje glavnemu ideološkemu toku, ki mu je bližja kultura smrti kot kultura življenja,” je ob tem dodal.
V zapisu je kritično opozoril, da slovenski parlament še danes ni obsodil vseh treh totalitarizmov, vključno s komunizmom, čeprav smo se Slovenci 25. junija 1991 odpovedali družbenemu redu, ki ni spoštoval človekovih pravic. “Ne poznam druge demokratične države, katere Trg republike simbolizira spomenik komunistični revoluciji.” Evropi pa se po njegovih besedah nismo pridružili v odnosu do žrtev totalitarizmov. “Bližamo se že številki tisoč množičnih morišč/grobišč, pa še nismo dosegli soglasja o pokopu žrtev, ki čakajo na dolžno pieteto nekje v plastičnih vrečkah.” Višje kulture naše medsebojnosti, tudi ne resnično združene Evrope, se po njegovo ne da graditi “s tako kulturo, tako polarizacijo in s takim odnosom do resnice”. “Taki tudi ne moremo biti odporni do groženj sveta v vojni,” izpostavlja Peterle.
Krščanske demokrate poziva, da stopijo skupaj
V samem zaključku je spomnil, da se je pred dobrimi tridesetimi leti uredilo zadeve na zunanjih frontah in se suvereno stopilo na politični zemljevid sveta. Kot meni, je nujno, da se sedaj obrnemo k sebi, ogroženi smo namreč od znotraj, “pa ne samo zaradi šibkega veselja do življenja”. Ob obletnici ustanovitve SKD je izrazil veselje in hvaležnost, da se je za kratko obdobje časa zaživelo “slovenski skupaj brez ideološkega preštevanja”. “Dokazali smo, da je to mogoče. Naj nam bo to v navdih pri političnem delu za drugačno Slovenijo,” je poudaril in krščanske demokrate pozval k delu in da stopijo skupaj z namenom, da se v dobro Slovenije premaga virus razdeljenosti. “Všečni in taktični “malo sem, malo tja – malo levo, malo desno” temu ne more biti alternativa,” je namreč prepričan.
Ž. N.