Nekdanji minister za zunanje zadeve in trenutni direktor Javne agencije za knjigo dr. Dimitrij Rupel je v izjavi za naš portal namignil, da bi lahko nevarno prijateljstvo Tanje Fajon z nemškimi socialnimi demokrati, specifično z njihovim predsednikom Olafom Scholzem imelo uničujoč vpliv na našo zunanjo politiko.
Fajonova se je pred volitvami hvalila, da lahko kadarkoli pokliče nemškega kanclerja Scholza. Kaj to specifično pomeni za slovensko politično neodvisnost in državno suverenost, v okviru sprememb, ki se pod površjem pripravljajo v Evropski uniji? Nemški socialisti z zavezniki si namreč EU predstavljajo kot enotno federalno državo, po podobnem ustroju kot Združene države Amerike – nekakšne Združene države Evrope.
Večinsko odločanje bi pomenilo konec slovenske suverenosti
Predvsem gre za vprašanje večinskega odločanja v Evropskem svetu, proti trenutni ureditvi soglasja vseh članic za zunanje politične odločitve. Rupel je opozoril, da bo Slovenija povsem izgubila politično suverenost in ne bo imela praktično nobene besede, če pride do večinskega odločanja.
O številnih zadevah, za katere države članice menijo, da so občutljive, mora po zdajšnji ureditvi Svet odločati s soglasjem. Mednje med drugim sodi tudi skupna zunanja in varnostna politika. Po trenutni ureditvi lahko tako npr. Slovenija, Malta ali Latvija z enim samim glasom proti preprečijo določeno politično odločitev, ki jo sicer velike in močne članice podpirajo.
Vloga manjših držav bi zvodenela
Če bi po novem tudi pri vprašanjih zunanje in varnostne politike odločali s t. i. kvalificirano večino, bi vloga Slovenije bila veliko manjša. Pri odločitvah, ki se sprejemajo s kvalificirano večino, namreč velja “dvojna večina, kjer morata biti izpolnjena dva pogoja:
- za predlog glasuje 55 % držav članic, kar v praksi pomeni 15 od skupno 27 držav, in
- predlog podprejo države članice, ki predstavljajo najmanj 65 % celotnega prebivalstva EU.
Za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje, so potrebni vsaj štirje člani Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva EU.
Če bi se zunanjepolitične odločitve sprejemale s takšno večino, bi se vloga manjših držav – med drugim tudi Slovenije – občutno zmanjšala. Pravzaprav bi vloga mikročlanic, kot so Malta, Slovenija, Slovaška, Latvija, Litva in Estonija, povsem zvodenela. Takšna reforma bi bila voda na mlin velikim članicam (Nemčija, Francija, Španija, Italija), ki bi vpeljale tiho hegemonijo največjih – ki so hkrati politično najmočnejše.
Napad na Višegrad
Takšna reforma bi pomenila predvsem izolacijo Višegrajskih držav od zunanjepolitičnih odločitev držav jedrne Evrope, ki so marsikdaj v navzkrižju. Slovenska levica kaže močno averzijo do držav Višegrada, še posebej do Poljske in Madžarske, čeprav je tudi to le politično šopirjenje, saj nima Tanja Fajon nobenih težav sestankovati z madžarskimi funkcionarji, ki so na oblasti.
Koga bo izbrala Fajonova? Scholza ali Slovenijo?
A vendarle bi bila v tem primeru, če se v Evropskem svetu uvede reforma večinskega glasovanja, ki bi ugodila predvsem željam kroga, ki si želi nemške hegemonije nad EU, zunanja ministrica v navzkrižju interesov. Bi zastopala želje svojega dobrega prijatelja, ki ga lahko kadarkoli pokliče – Scholza, ali interese suverene republike, katere zunanja ministrica je?
Andrej Žitnik