Vipavska dolina je po mnenju CNN še neodkrit biser Slovenije in bi jo morali obiskovalci nujno obiskati. Poleg lepe pokrajine se ponaša z odličnimi vini in hrano, oboje pa je možno poskusiti bodisi domače na kmetijah bodisi v petičnejših restavracijah, celo tistimi z Michelinovimi zvezdicami. Pohodniki in kolesarji imajo na voljo ogromno poti, ki jih lahko raziskujejo, arhitektura pokrajine pa ponuja vrnitev v zgodovino tudi do dva tisoč let nazaj.
Vipavska dolina, ki po mnenju CNN še ni uvrščena med najbolj priljubljene atrakcije v Sloveniji, leži le uro vožnje stran od slovenske prestolnice, Ljubljane. “Ta bogata in rodovitna regija se na zahodu razteza vse do italijanske meje ter ima magično kombinacijo izjemnega vina in hrane, dramatičnih kraških pokrajin in srednjeveških gradov, ki se dvigajo nad vasicami,” so zapisali.
Kot v nadaljevanju poudarjajo, ima Vipavska dolina celo svojo mikroklimo in jo označujejo kot majhen “okus Sredozemlja”, ki je zagozden med apnenčastimi gorami. “Je kraj, ustvarjen za avanture na prostem – peš, na dveh kolesih ali na jadralnem padalu, ki lebdi nad dolino,” so še dodali. V nadaljevanju so predstavili nekaj vipavskih znamenitosti.
Lahko sledite čudovitim vinskim potem
Vipavska dolina je na severu omejena z gozdno planoto Trnovo, na jugu pa s Kraškimi planotami in spada v eno izmed najrodovitnejših regij v Evropi. Na tem področju je tudi precej značilna burja, ki poleg mrazu prinaša tudi čisti zrak in ustvarja optimalne pogoje za rast trte, iz katera se pridelajo vrhunska slovenska vina. CNN meni, da so številna vina podcenjena, obiskovalcem pa priporočajo, da svojo pot testiranja vin pričnejo pri Zadrugi Vipava 1894 v mestu Vipava.
Zadruga, ki deluje od leta 1894, združuje vina 350 vinarjev, med ogledom kleti in degustacijo pa lahko uživate v nekaterih najboljših. Degustatorji vin lahko svojo pot nadaljujejo do posestva Burja ali pa obiščejo butični kleti Batič in Lepa Vida zahodno v Šempasu.
Burja pa ne vpliva samo na vinograde, temveč tudi na pridelavo hrane – na zraku sušen vipavski pršut, ki je velik tekmec svojemu italijanskemu dvojniku. Blaga Sredozemska klima vpliva tudi na rodovitnost polnih sadovnjakov, ki se bohotijo z marelicami, breskvami in kakiji. “Za ljubitelje hrane je na voljo vse, od rustikalnega do rafiniranega – od domače hrane na kmetijah do restavracij z Michelinovimi zvezdicami,” so še zapisali.
Pravzaprav sta dve od šestih slovenskih restavracij z Michelinovimi zvezdicami v Vipavski dolini: Dam v Novi Gorici in Gostilna Pri Lojzetu, ki se ponaša s čudovito zgradbo v paladijskem slogu iz 17. stoletja, v Dvorcu Zemono blizu Vipave. Enkrat ali dvakrat na leto številne domače kmetije in vinske kleti odprejo svoja vrata za slovensko tradicijo osmice. V desetih dneh lahko v družabnem večeru poskusite njihovo vino in domače pridelke v improvizirani gostilni.
Raziščete lahko več kot dva tisoč let staro zgodovino
V Ajdovščini, enem največjih krajev v regiji, najdete ostanke rimske trdnjave Castra ob reki Hubelj. Zgrajena je bila okoli 3. stoletja in je največje ohranjeno rimsko obzidje v Sloveniji, več o rimski zapuščini pa lahko obiskovalci izvedo v bližnji muzejski zbirki Ajdovščina. Nekaj milj proti zahodu v ljubki srednjeveški vasici Vipavski Križ pa se lahko obiskovalci srečajo z nekoliko mlajšo arhitekturo. Njihove ozke steze so primerne za potepanje, kjer si lahko ogledate baročno cerkev in kapucinski samostan z impresivno knjižnico redkih rokopisov ter zbirko baročne umetnosti.
Za čisto romantiko – in dih jemajoče poglede na hribovito vipavsko pokrajino – je grad Rihemberk, ki gleda na vas Branik. Ta prostrani grad iz 13. stoletja, ki so ga dopolnjevali skozi stoletja, ima najvišji stolp v Sloveniji. “To je atmosfersko okolje za koncerte in poroke, in če pogledate navzgor v mraku, boste videli veliko število netopirjev,” so še poudarili.
Med naravnimi znamenitostmi je najbolj znano Otliško okno
V Vipavski dolini, ki je v veliki večini apnenčastega izvora, je polno lepot, a po mnenju CNN je naravno okno Otlica, ki razkriva čudovit pogled na Vipavsko dolino, eden tistih, ki še posebej izstopa. Za dostop do Otliškega okna traja približno tri ure, če svojo pot pričnete v Športnem parku Pale v Ajdovščini. Pot je dobro označena, dolga je približno pet kilometrov in se vije po skalnatih tleh, za kar boste potrebovali spodobno kondicijo, a so pogledi z vrha vredni svojega truda.
Pohod na Otlico vzbuja apetite tudi po aktivnejših dogodivščinah. Po vsej regiji je več sto kilometrov pohodniških poti in čeprav so mnoge srednje zahtevne, lahko najdete lahke poti, kot je denimo tri kilometre dolga učna pot ob reki Hubelj. Za tiste, ki si želijo daljšo pot, pa lahko izberejo 14 kilometrov dolgo pot ob robu planote Gora, ki ponuja osupljive razglede.
Zanimiva je tudi osemkilometrska Vitoveljska pto, ki poteka mimo Vitoveljskega jezera, edinega naravnega jezera v Vipavski dolini. Ob jasnem dnevu se vidi do Jadranskega morja. Kolesarji pa lahko izbirajo tudi med različnimi potmi, nekatere vključujejo sproščujoče idilične izlete po vinogradih, medtem ko drugi preizkušajo svojo vzdržljivost na vrhovih, ki dosežejo tudi do 1800 metrov nadmorske višine.