Novembra lani je premier napovedal, da bomo do konca prvega četrtletja letošnjega leta prišli do izhodišč za izpeljavo davčne reforme. Te smo dočakali dva meseca kasneje, kot je bilo napovedano. V četrtek bo namreč vlada obravnavala paket davčnih sprememb, kamor naj bi bili po navedbah ministra za finance Klemna Boštjančiča vključeni predvsem ukrepi za povečanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS mag. Ivan Simič v zvezi z do sedaj videnim ne skriva svojega globokega razočaranja.
Izhodišča za prvi paket davčnih sprememb so bila koaliciji s strani finančnega ministrstva posredovana v petek. O tem je premier Robert Golob na 19. Forumu obrti in podjetništva po poročanju STA povedal, da so v okviru načrta za dvig produktivnosti šli v oblikovanje desetih ukrepov, kot so: “povečanje konkurenčnosti države v globalni bitki za talente, spodbujanje zagonskih podjetij in nagrajevanje zaposlenih prek delnic oziroma deležev podjetij“.
Predlog reforme bi lahko vlada obravnavala v septembru
Minister Klemen Boštjančič o podrobnostih še ne želi govoriti. “Srednje- in dolgoročno je ključno povečevanje dodane vrednosti, ker je to edini način, da bomo ustrezno naslovili vse izzive in pričakovanja prebivalcev naše države,” je izjavil, potem ko je izpostavil, da se najpomembnejši del prvega paketa sprememb nanaša na naslavljanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Do petka imajo koalicijski partnerji čas, da podajo morebitne pripombe, temu pa bo sledila javna razprava. Po poročanju Forbes Slovenija je pričakovati, da bo v vlada v mesecu septembru obravnavala predlog reforme, z januarjem 2025 pa naj bi začeli veljati ukrepi.
Forbes Slovenija se je dokopal do dokumenta z izhodišči za davčno reformo. Ministrstvo za finance je v prvem sklopu z namenom, da bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami inovatorkami, predlagalo tri spremembe: “Prvič, petletno ugodnejšo davčno obravnavo za visokokvalificirane kadre pod 40 let, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo oz. so v Sloveniji zaposleni tuji državljani in ki za svoje delo v Sloveniji prejmejo vsaj dvakratnik povprečne plače.” Pri tujih državljanih pa je nujno, da “pet let pred prihodom niso bili rezidenti” Slovenije. V zvezi s tem obstaja pričakovanje, da pride do večjega zaposlovanja “kadrov s potencialno visoko dodano vrednostjo”, kar pa naj bi tudi “podprlo dvig dodane vrednosti v delu gospodarstva, ki ima potencialno visoko dodano vrednost”.
Prav tako pa se predlagajo tudi “davčne spodbude za nagrajevanje v startupih (prestavilo bi se nastanek obveznosti za plačilo davkov in prispevkov iz naslova dohodka iz delovnega razmerja na poznejši datum) in spremembe pri nagrajevanju z delnicami na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje”. Slednji ukrep predvideva, “da se za izplačilo teh nagrad pripravi ločen obračun davkov in prispevkov ter da tiste davke in prispevke, ki bremenijo delojemalca, poravna slednji”. Prav tako pa bi se omogočila tudi “odlog in obročno plačilo obveznosti”.
Čeprav je premier še lani zatrjeval, da bi bila potrebna reforma, ki bi izključno zmanjšala obremenitev iz plač iz dela, se olajšava, sodeč po predlogu, očitno obeta le majhnemu številu ljudi. To je skladno z njegovo zadnjo izjavo, da je treba “denar ciljno nameniti tja, kjer da največji učinek”. Ker želi Golobova vlada pet let trajajočo ugodnejšo davčno obravnavo nameniti mlajšim od 40 let, tujcem ali Slovencem, ki niso bili slovenski rezidenti vsaj pet, je v zvezi s tem nekdanji direktor Fursa Ivan Simič za 24ur izpostavil, da se mu zdi to do domačih talentov diskriminatorno. “Upam, da niso mislili Slovencev ali pa študentov, ki so šli študirat v tujino, kajti nihče od teh študentov ne postane davčni rezident med študijem v tujini,” je ob še pripomnil. Ker se vlada nadeja, da bi se olajšalo nagrajevanje zaposlenih z delnicami, startupom pa omogočilo bolj fleksibilen način obračunavanja davčnih obveznosti, je v zvezi s tem Simič dejal, da je to “samo opisno”. V zvezi s stratupom pravi, da se sliši všečno, a po njegovo se je ob tem treba tudi zavedati, “koliko startupov uspe in koliko propade”. “Veliko jih propade in ti olajšav ne rabijo,” je poudaril. Simič je sicer sam osnutek reforme označil z besedami “nekonkretno, konfuzno in nesistemsko”.
K bolj mednarodno konkurenčnem in pravičnem davčnem sistemu naj bi prispevalo več ukrepov. Med njimi so izpostavili “možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance, dvig praga za vstop v sistem DDV s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa ter črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino.”
Iz obdavčitve bi se izključilo “kmetijske subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost”, neizkoriščene olajšave za digitalni in zeleni prehod bi se lahko preneslo v naslednjih pet zaporednih let. Prav tako bi se nadaljevalo z ukrepom “ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih petih letih”. Ta bi se nato zviševala postopoma. Uvedla bi se boniteta za uporabo koles in e-koles in omejil “znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini”. V tretjem sklopu ukrepov bi se za namene “zagotavljanja javnega zdravja” omenja “zvišanje DDV za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače z 9,5 odstotka na 22 odstotkov ter manjši dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače” Med predlaganimi ukrepi sta tudi: “Časovna omejitev prenašanja davčnih izgub na pet let” in odprava izjeme, da “samopostrežni avtomati ne izdajajo računa”. Prav tako pa bi znesek olajšave za vzdrževane družinske člane, ki je bila določena za leti 2023 in 2024, postal trajne narave.
Davčne reforme se ne delajo na tak način!
Davčni strokovnjak Simič spominja, da je do sedaj sodeloval v pri oblikovanju štirih davčnih reform in po njegovih besedah se na tak način davčnih reform ne dela. “Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili skupina za davke, strateški svet za davke, predstavniki Fursa in predstavniki ministrstva za finance, sem globoko razočaran,” je poudaril v svojem najnovejšem zapisu na blogu z naslovom Davčna reforma za davčni kaos.
Namesto davčne reforme lahko doživimo davčni kaos
Kot pravi, smo “po treh mesecih in pol” prejeli zgolj seznam želja, ki naj bi stopile v veljavo s prvim januarjem drugo leto. Po njegovo ni jasno, ali bo prišlo do novega davčnega zakona, “kako je s poenostavitvami, kdaj bodo sprejeti pripadajoči pravilniki, kako bodo spremembe vplivale na spremembe informacijskega sistema Fursa, koliko časa je potrebno za spremembo informacijskega sistema Fursa, kako bo to vplivalo na spremembo informacijskih sistemov davčnih zavezancev, kdaj bodo pripravljeni novi obrazci za poročanje in podobno”.
Simič opozarja, da bomo v primeru, če vse našteto ne bo znano in zadeve ne bodo urejene pravočasno, “namesto davčne reforme doživeli davčni kaos”. Prepričan je, da bi bilo bolj primerno, da bi davčne spremembe v veljavo stopile s 1. januarjem 2026. V tem obdobju pa bi se lahko poskrbelo za to, da se rešijo vsa vprašanja, ki jih je tudi sam navedel.
Simič se je sicer za 24ur obregnil tudi ob predlog, ki se za zavzema za odpravo izjeme, da “samopostrežni avtomati ne izdajajo računa”, in izpostavil, da bo to “biznis za tiste, ki bodo morali avtomate spremeniti”, da bo izdajanje računov sploh mogoče, drugače pa se bo ob teh avtomatih postavilo koše, kamor bo mogoče odlagati tovrstne račune.
Ž. N.