Anketa, ki jo je Parsifal izvedel v času od 23. do 25. marca, je pokazala, da na vrhu lestvice ni bistvenih sprememb – na volitvah bi tako kot vsakič doslej ponovno zmagala stranka SDS. Stranki Janeza Janše sledi Robert Golob z Gibanjem Svoboda, kar nekaj odstotnih točk za prvima dvema pa je na tretjem mestu stranka SD. Pri gibanju Povežimo Slovenijo so se odstotki podpore povečini zvišali, medtem ko je stranki SNS podpora nekoliko padla.
Po trenutnih ugotovitvah se bo naslednjih parlamentarnih volitev zagotovo udeležilo 58,3 odstotka anketirancev (ocena 5). Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev svojo podporo namenilo stranki SDS (21,7 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (15,0 odstotkov) in SD (8,5 odstotka). Med opredeljenimi bi SDS dobila 30,0 odstotkov, Gibanje Svoboda 20,7 odstotka in SD 11,7 odstotka.
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev (ocena 5), bi jih največ (26,2 odstotka) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (16,7 odstotka), SD (9,9 odstotka). Pri maksimalnem dosegu bi največ glasov dobila SDS (22,2 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (16,0 odstotkov), SD (9,4 odstotka) in Levica (5,4 odstotka). Če anketiranci ne bi mogli voliti svoje prve izbire, bi največ dobila Gibanje Svoboda (10,6 odstotka), sledi NSi (9,6 odstotka) in SD (8,9 odstotka). V nadaljevanju so grafi predstavljeni bolj podrobno.
Na vprašanje “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” lahko na podlagi zgoraj priloženega grafa sklepamo naslednje: največ volivcev bi svojo podporo namenilo stranki SDS (21,7 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (15,0 odstotka), SD (8,5 odstotka), Levica (5,0 odstotka), Povežimo Slovenijo (4,4 odstotka) in NSi (3,6 odstotka). Sledita LMŠ (3,4 odstotka) in DeSUS (1,7 odstotka), ki ima enako odstotno podpro kot Naša dežela. Še manjši delež bi prejele sledeče stranke: Pirati, SAB, Naša prihodnost, SNS in Resni.ca. Na koncu sledijo Vesna, Dobra država in DOM. Kar 17,3 odstotka vprašanih je bilo neopredeljenih, 6,7 odstotka jih ne bi šlo na volitve, 2,4 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 1,1 odstotka pa se je odločilo za drugo.
Med opredeljenimi še vedno skoraj 10-odstotna razlika med prvo in drugo stranko
Drugi graf kaže zgolj glasove opredeljenih anketirancev (n=652). V tej skupini, bi SDS dobila 30 odstotkov, Gibanje Svoboda 20,7 odstotka in SD 11,7 odstotka podpore. Levica bi prejela 6,9 odstotka, Povežimo Slovenijo (6,1 odstotka), NSi enako kot v prejšnje (4,9 odstotka). Slabše bi se odrezale stranke LMŠ (4,7 odstotka), DeSUS (2,4 odstotka), Naša dežela (2,4 odstotka) in Pirati (2,2 odstotka). Sledijo SAB, Naša prihodnost, SNS, Resni.ca, Vesna, Dobra država in Dom.
Tretji graf pa zajema le tiste, ki bi se volitev zagotovo udeležili (n=525). Med njimi bi jih največ (26,2 odstotka) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (16,7 odstotka), SD (9,9 odstotka), Levica (4,7 odstotka), Povežimo Slovenijo (3,5 odstotka), NSi (3,4 odstotka) in LMŠ (3,4 odstotka). Sledijo DeSUS, SAB, Naša prihodnost, Resni.ca, Pirati, Naša dežela, Vesna, SNS in Dobra država.
Pri maksimalnem dosegu bi največ glasov dobila SDS (22,2 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (16,0 odstotka), SD (9,4 odstotka), Levica (5,4 odstotka), NSi (4,6 odstotka) in Povežimo Slovenijo (4,6 odstotka). Slabše bi se odrezale stranka LMŠ, DeSUS, SAB, Naša dežela, Pirati, SAB, Resni.ca, Naša prihodnost, SNS, Vesna, Dobra država in DOM. Pri tem grafu je zajetih vseh 900 anketiranih oseb. 9,8 odstotka ni vedelo, za koga bi oddalo svoj glas, 7,8 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 3,8 odstotka pa ne bi odšlo na volitve.
Priloženi graf, ki prikazuje pregled skozi čas in se nanaša na vprašanje “Če bi bile volitve za v Državni zbor to nedeljo, kako verjetno bi se volitev udeležili?”, razkriva, da sta od zadnjega merjenja nekoliko izgubili tako prvouvrščena SDS kot tudi drugouvrščeno Gibanje Svoboda. Tretjeuvrščena SD je pridobila za mišjo dlako, nekoliko pa sta pridobili tudi stranka Levica in gibanje Povežimo Slovenijo.
Pri drugi izbiri je Svoboda prehitela NSi, višje tudi Povežimo Slovenijo
Vir: Parsifal
Na koncu podajamo še graf z vprašanjem: “Zamislite si da te stranke ne bi mogli voliti, katera stranka bi bila vaša druga izbira?” Če anketiranci ne bi mogli voliti svoje prve izbire, bi največ dobila Gibanje Svoboda (10,6 odstotka), sledi NSi (9,6 odstotka), SD (8,9 odstotka), Povežimo Slovenijo (5,4 odstotka), Levica (4,8 odstotka) in SNS (3,2 odstotka). Vse ostale stranke bi prejele manj od treh odstotkov glasov.
V raziskavo je bilo zajetih 900 anketirancev, od tega 51,8 % žensk. Povprečna starost znaša 55,2 let, standardni odklon je 15.8. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (50,0 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,3 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (13,7 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,3 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,6 %), 20,7 % anketirancev ima poklicno šolo in 19,4 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (53,1 %), sledi mesto (30,3 %) in manjši kraj (16,5 %). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (26,0 %), sledita Podravska (15,9 %) in Savinjska (11,6 %) regija.
Na vprašanje, s kakšno popotnico gre desna vlada na volitve, je politolog dr. Igor Lukšič za Nova24TV ocenil, da z dobro za njeno volilno telo. Desna vlada je po njegovih besedah pokazala kakšen je njen domet, kako si predstavlja državo, kako si predstavlja umestitev Slovenije v mednarodnem prostoru, medtem ko z leve strani, v mandatu Marjana Šarca, nismo dobili točno jasne predstave o tem, kaj je alternativa. “To se lahko pokaže sedaj v volilni kampanji. Jaz sedaj na to računam, da bo leva sredina znala pokazati, kaj je res alternativa. Sicer bo vprašanje stabilnosti, ki je na nek način ključno, zlasti v teh nestabilnih razmerah, lahko pripeljalo do tega, da bomo dobili še enkrat Janševo vlado v kakšni drugačni postavi.”
Sara Kovač