Verjetno ne obstaja univerza v Evropski uniji ali v ZDA, katere rektor bi bil pripravljen podati izjavo pred transparentom “F..k Nato”. A taka univerza vendarle obstaja – v Sloveniji. Spregovorili smo s profesorjem dr. Matevžem Tomšičem, ki ugotavlja, da je šlo pri zasedbi FDV za zlagano, lažno uporništvo.
Visoka šola za politične vede je leta 1961 nastala z enim samim namenom – postati valilnica kadrov za zvezo komunistov. Kasneje se je preimenovala v Fakulteto za družbene vede, komunisti pa z vmesnimi etapami v Socialne demokrate in druge derivate. Danes vali radikalizirane kadre za stranke pod dežnikom tranzicijske levice. Volk kožuh menja, nravi pač ne.
Fakulteto so zasedli (ta je sicer sedaj že končana) študenti, ki svoje politične opredelitve ne skrivajo. Poleg tega, da so očitno veliki podporniki “palestinske stvari”, je bilo videti tudi prenosnike ozaljšane, denimo, s Stalinovimi nalepkami. Javnost je nato ugotovila, da je vodstvo fakultete ravno tako radikalno, kot so radikalni njihovi študenti. Rektor univerze dr. Gregor Majdič je za nacionalni medij podal izjavo pred velikim transparentom, na katerem je pisalo “F…K NATO”. O razmerah na FDV smo zato povprašali akademika, ki od tam izhaja. Na FDV je celo nekoč učil, zato, kot sam pove, “ve, o čem govori”.
Navidezni uporniki iz privilegiranih družbenih slojev
“Zasedbo bi uvrstil v kategorijo lažnega oz. navideznega uporništva. Gre za način delovanja skrajnih levičarjev. Tako pri nas kot drugje. Skušajo se prikazati kot borci proti sistemu, kot uporniki, hkrati pa jih večina prihaja iz privilegiranih družbenih slojev. Ko vidimo kolovodje tovrstnega dogajanja, kot so Jan Vajgl (sin nekdanjega ministra in evropskega poslanca op. a.) ali Jaša Jenull (sin državnega tožilca Hinka Jenulla), je jasno, da gre za posameznike, ki izhajajo iz krogov “rdeče nomenklature”. Privilegiji so jim tako rekoč prirojeni. To, da se sedaj razglašajo za upornike, je izrazito bizarno,” je pojasnil Tomšič.
Opozarja pa tudi na povezave s skrajno levo stranko Levica. Tako v idejnem smislu, zelo verjetno pa tudi tudi v organizacijskem. Lista demokratičnega študentstva deluje kot analog skrajno leve Iskre, v kateri je (po njihovih navedbah) v preteklosti deloval Miha Kordiš.
Smo na FDV priča akademskemu enoumju?
Profesorja pa povprašamo tudi glede očitno povsem odsotnega akademskega diskurza. Ko se vodstvo fakultete strinja z najbolj skrajnim delom lastnih študentov, imamo zelo verjetno opraviti z ideološko hegemonijo. Dr. Tomšič komentira: “V času, ko sem študiral, je bilo vendarle bolj pluralno. Tudi predavateljski kader je bil bolj raznovrsten. Tam je konec koncev učil tudi Dimitrij Rupel, Edvard Kovač in drugi. Sedaj je šla univerza veliko bolj v smeri nekega levičarstva.”
Ž. K.