Po pisanju Domovine, kjer je bil izpostavljen primer predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika kot ena od anomalij slovenskega sodstva, se je zgodba izkazala za še veliko bolj alarmantno. V uredništvo smo prejeli ekskluzivno pismo anonimnega vira, ki razkriva nova, ključna dejstva o zlorabi njegovega položaja. Osvetljuje namreč še nikoli razkrite podrobnosti kršitve zakonitosti, ki so se zgodile pod Pogačnikovo taktirko pri obravnavi kazenskega postopka proti Damijanu Jankoviću. “V tej zadevi gre za najbolj eklatantno kršitev zakonitega sodnika, na podlagi katere je bila preiskava proti Damijanu Jankoviću in družbi Electa Holding, ustavljena.”
Že doslej je bil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik znan po avtoritarnem slogu vodenja največjega okrožnega sodišča v državi, vendar pismo anonimnega vira razkriva nove razsežnosti njegovega delovanja. Vir poudarja, da je Pogačnik “svoj položaj predsednika grobo zlorabil” s tem, ko je sodnico mag. Ano Testen “čez noč vrgel z Okrožnega sodišča v Ljubljani”.
Jedro zgodbe sega v oktober 2020, ko je sodnica Ana Testen sodelovala v senatu zunajobravnavnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani. Senat je že uskladil odločitev, da zavrne pritožbo obrambe Damijana Jankovića zoper uvedbo preiskave. Sklep je bil dogovorjen in zapisan v posvetovalnem zapisniku, a še ni bil podpisan. Nekaj dni kasneje pa je predsednik sodišča “Pogačnik z ustno odredbo sodnice mag. Ano Testen čez noč 20. 10. 2020 vrgel z Okrožnega sodišča v Ljubljani, od koder je odločala Deja Kozjek, potem pa 23. 10. 2020 spremenil letni razpored dela in sodnico Testen premestil na Okrajno sodišče v Kamniku”. Ko je Pogačnik odstranil sodnico, je sestavil drug senat, ki je potem odločil ravno nasprotno in v prid Jankoviću.
Pogačnik kršil sodniško neodvisnost in ustavo
Kot pojasnjuje vir, je sodni svet ugotovil, da je predsednik Pogačnik s svojim ravnanjem kršil sodniško neodvisnost in 125. člen ustave. “Sodni svet je ugotovil, da je predsednik Pogačnik s svojim ravnanjem, z izdajo ustne odredbe o premestitivi sodnice, kršil sodniško neodvisnost in 125. člen ustave, čeprav je vodja oddelka Deja Kozjek za potrebe postopka zanikala, da bi predsednik Pogačnik 23. 10. izdal ustno odredbo. Težava te njene izjave je v dejstvu, da je vodja oddelka Deja Kozjek že 21. in 22. 10. 2020 predsedniku Pogačniku podala pisni predlog, da se sodnici Testen vzamejo vse njej dodeljene zadeve na podlagi 158. člena Sodnega reda, ki določa, da se sodniku, ki zaradi daljše odsotnosti ali preobremenjenosti ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev, njegove že dodeljene zadeve dodelijo ostalim sodnikom.”
Razlog za razrešitev Pogačnika
Verjetno bi že to moralo biti dovolj za razrešitev predsednika Pogačnika, ki je ravnal kot disciplinski organ in izrekel disciplinsko sankcijo (premestitev), čeprav te pristojnosti nima, ampak je svoj položaj predsednika grobo zlorabil, pravi vir. “Poleg tega pa so bile vse zadeve, ki so bile vzete sodnici Testen in preodeljene nam, na podlagi nezakonite premestitve, nezakonito predodeljene drugim sodnikom, čeprav predsednik Pogačnik vedno znova govori, da je bila sodnica Testen razporejena, in ne premeščena, in da je bila podlaga za odvzem spisov njena bolniška odsotnost. Kar seveda ni res, ker sodnica Testen sploh ni bila na bolniški,” pripoveduje vir.
Nezakonita predodelitev zadev
Ključni problem se je pojavil pri postopku II Ks 59093/2018, v katerem je bil obdolženi Damijan Janković osumljen davčne zatajitve in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, s čimer naj bi bil Zoranu Jankoviću nezakonito pridobljen premoženjski gain v višini več kot 1,2 milijona evrov. Senat, čigar poročevalka je bila sodnica Testen, je 9. oktobra 2020 na seji odločil, da se pritožba obdolženega zavrne, kar je pomenilo nadaljevanje preiskave. “Senat, ki so ga sestavljali predsednica senata mag. Nina Drozdek Draganić, mag. Ana Testen kot poročevalka in mag. Martin Jančar kot član senata, je zadevo obravnaval na seji 9. 10. 2020, datum seje vpisal v sejno knjigo zunajobravnavnega senata in izdal posvetovalni zapisnik, v katerega so bili vneseni podatki članov senata, sprejeta odločitev (izrek) in podpisi članov senata. Zapisnikar je bil strokovni sodelavec sodnice Testen, ki je na seji poročal in pripravil osnutek sklepa z obrazložitvijo. V spisu se je nahajal še osnutek z obrazložitvijo in posvetovalni zapisnik. Sklep s strani sodnice Testen še ni bil podpisan, ker jo je predsednik Pogačnik pred tem odstranil z Okrožnega sodišča v Ljubljani.”
Prekinitev nadaljevanja preiskave v primeru Janković
A potem je Pogačnik 4. februarja 2021, ko je bila sodnica Testen na bolniški, odvzel njene spise in jih predodelil drugim sodnikom. Ta manever je pomenil, da so bile že sprejete odločitve prvega senata po nepotrebnem razveljavljene, drugi senat pa je sprejel nasprotno odločitev, da se pritožbi Jankovića ugodi in da se preiskava ustavi.
“Ker je bila sodnica Testen na bolniški, in zato odsotna, je predsednik Pogačnik spremenil letni razpored dela sodnikov, in sicer tako, da je sodnici Testen odvzel spise in zadevo Janković predodelil … Zadevo II Ks 59093/2018 je tako dobila v delo druga sodnica poročevalka, ki je sklicala senatno sejo, na kateri je bila sprejeta diametralno drugačna odločitev, in sicer, da se pritožbi zagovornika obdolženega Jankovića ugodi, s čimer je bila preiskava končana.”
Kot pravi vir, pa očitno drugi senat, ki je sprejel odločitev v prid Jankovića, ni poskrbel za to, da bi bil prvotni posvetovalni zapisnik prvega senata iz spisa odstranjen, ampak je senat novo odločitev s posvetovalnim zapisnikom poslal preiskovalni sodnici, ki je prejela spis z dvema posvetovalnima zapisnikoma dveh različnih senatov in dvema sklepoma senata. Ugotovili so torej, da obstajata dva različna zapisa – eden iz prvotne sestave senata, drugi pa iz novega senata, ki je odločil povsem drugače.
Preiskovalni sodnici Tanji Tošić Benigar je bilo pojasnjeno, da velja druga odločitev drugega senata in da prva odločitev ne velja, pravi vir.
Absurd in pravna praznina v obrazložitvah višjih sodišč
“Zoper sklep o razveljavitvi sklepa o uvedbi preiskave, zaradi česar je bila potem preiskava zoper obdolženega Jankovića ustavljena, se je pritožila tožilka Blanka Žgajnar. Senat v sestavi predsednice mag. Andreje Sedej Grčar, poročevalke Barbare Črešnar Debeljak in Stanke Živić članice senata je na seji 17. 11. 2022 pritožbo tožilke zavrnil,” v pismu pripoveduje vir.
Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da odredba Pogačnika o predodelitvi novemu senatu v postopkih s pravnimi sredstvi do izdaje sklepa drugega senata ni bila kakor koli spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, zato je senat izhajal, da je bila sodnici Testen zaradi daljše bolniške odsotnosti odvzeta zadeva. “Zanimivo je, da se senat ni obregnil ob dejstvo, da predsednik Pogačnik 4. 2. 2021 ni predodelil tudi zadeve III K 6764/2019 zaradi daljše bolniške odsotnosti, torej enako kot zadevo Janković”.
Višje sodišče, ki je obravnavalo pritožbo tožilke Blanke Žgajnar, ni le zavrnilo njene pritožbe, temveč je z obširno interpretacijo poskušalo opravičiti nezakonito ravnanje Pogačnika.
Dejstvo je namreč, da je prvi senat o zadevi že odločil in sprejel odločitev. “Lahko senat že sprejeto odločitev s ponovnim glasovanjem, to je ponovnim odločanjem o sporu, spremeni do trenutka odprave pisno izdelane odločbe, vendar je ponovno odločanje o sporu dovoljeno samo s soglasjem vseh članov senata. To pa pomeni, kar zmotno razlaga višje sodišče, da odločitev, ki jo je senat že sprejel, ne bi veljala, in da lahko drugi senat odločitev prvotnega senata spremeni. V konkretnem primeru bi moral drugi senat, ki je sprejel odločitev o sporu in je vedel, da je prvi senat že sprejel odločitev, z dopisom (brez odločitve) odstopiti zadevo nazaj prvemu senatu. Ker pa drugi senat tega ni naredil, ampak je o zadevi ponovno odločal, je bila podana kršitev po 1. točki 371. člena ZKP in je tožilka ravnala povsem pravilno, ko je izpodbijala odločitev drugega senata.”
Vir je pri tem dejal, da je iz obrazložitve sklepa višjega ljubljanskega sodišča povsem razvidno, “da je bila argumentacija povlečena iz riti, brez prave pravne vrednosti in da je bil namen izključno v tem, da se je predsednika Pogačnika zaščitilo tako kot vedno in da je njegovi nezakoniti menjavi sodnice Testen dalo videz zakonitosti”.
Na koncu pisma vir izraža trdno prepričanje, da kljub jasnim kršitvam Pogačnik ne bo razrešen, saj ni predmet presoje ne disciplinskih organov ne etične komisije. To potrjuje sliko sodnega sistema, kjer nekateri posamezniki zasedajo nedotakljive položaje in kjer zakonitost ne velja enako za vse. “Toliko o psih in Pogačniku. Ampak Pogačniku je dovoljeno vse in je nedotakljiv.”
Sara Kovač