Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman se je danes v Bruslju pogajala o preložitvi oziroma ustavitvi prodaje Nove Ljubljanske banke. Med omenjenimi predlogi so bili: do triletni odlog prodaje ob dodatnih kompenzacijskih ukrepih, prodaja majhnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija namesto prodaje bank na Balkanu. “Vsi ti predlogi Cerarjeve vlade, kako se izogniti zavezi Evropske komisije o prodaji NLB, so samo različni odtenki iste zgodbe, kako na različne načine za vsako ceno odložiti prodajo banke. Očitno sta vlada in SDH pripravljena odsekati tudi najbolj donosne dele skupine NLB na Balkanu samo, da bi še naprej obvladovali banko. Bojim se, da je naša največja banka kot državni bankomat za vladajočo politiko preveč zapeljiva skušnjava, da bi se ji odpovedala,” je za portal Nova24TV povedal profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Matej Lahovnik.
V sklopu sanacije bank leta 2013 bi morala Slovenija zaradi velike državne pomoči NLB skladno z že spremenjenimi zavezami do konca leta prodati vsaj polovico delnic največje banke v državi, ostalo pa do konca prihodnjega leta, a očitno teh vlada Mira Cerarja ne namerava spoštovati.
Sestanek med Vraničar Ermanovo in evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager je bil že drugi po vrsti odkar se je junija vlada odločila, da zaradi prenizke cene in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanje LB postopek prodaje NLB zaustavi. Slovenija zagovarja prepričanje, da sprejeta rešitev ne sme biti škodljiva do davkoplačevalcev in da mora NLB ostati močna regionalna skupina, kar pomeni, da se ne gre v prodajo donosnih bank, ki se nahajajo v državah nekdanje skupne države Jugoslavije, kar je sicer predvideno v primeru neizpolnitve zavez.
Vraničar Ermanova predlagala, da Slovenija oz. NLB plača 360 milijonov evrov kazni
Slovenija je po navedbah STA zavezam predstavila več različnih alternativ, med katerimi so do triletni odlog prodaje banke ob več kompenzacijskih ukrepih, prodaja znatno manj kot 50-odstotnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija, ki bi jo banka plačala državi. Vsako prošnjo za spremembo zavez bo Bruselj ocenjeval posebej, pri tem pa je potrebno zavedanje, da podaljšanje roka za prodajo ponavadi terja kompenzacijske ukrepe za ohranitev ravnotežja prvotne odločitve, ta pa ne more znašati več kot eno leto. Slovensko javnost najbolj razburja novica, da je finančna ministrica danes predlagala, da Slovenija plača 360 milijonov evrov kazni oziroma Nova Ljubljanska banka, ki je v popolni državni lasti, naj bi Republiki Sloveniji plačala 360 milijonov evrov, Slovenija pa to Evropski uniji. Govora je seveda o davkoplačevalskem denarju, ki so Novo Ljubljansko banko sanirali že dvakrat, nazadnje leta 2013 za poldrugo milijardo evrov.
Po prepričanju Lahovnika je bilo že od vsega začetka jasno, da bosta Cerarjeva vlada in SDH ne glede na dane zaveze zminirala prodajo NLB z izgovorom, da je ponujena cena prenizka. Najprej so z izbranim modelom prodaje povzročili, da so se resni kupci umaknili in je bila cena nižja kot bi bila, če bi banko prodajali strateškemu investitorju. Model privatizacije je namreč predpostavljal, da država ostaja največja lastnica. V bistvu je država sporočila investitorjem: “Dajte denar za nakup delnic, o ključnih stvareh v banki pa bomo odločali še vedno mi.” “Noben strateški investitor seveda ne bo oddal resne ponudbe za nakup delnic banke, v kateri bi imela zelo pomemben vpliv na upravljanje še vedno država,” je poudaril Lahovnik.
Pravo sprenevedanje vlade pri Evropski komisiji pa je po besedah Lahovnika izgovor, da ne moremo prodati NLB zaradi nerešenih sodnih sporov v zvezi s starimi deviznimi varčevalci iz Hrvaške. “Že pred petnajstimi leti je takratna vlada ob prodaji delnic NLB kupcem izdala poroštvo za potencialne obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi nerešenih vprašanj, povezanih s staro Ljubljansko banko. Ker je Cerarjeva vlada to odklonila, pa potencialni kupci za banko ne morejo ponuditi dobre cene že zaradi nevarnosti, da kakšen stari okostnjak pade iz omare. Skratka, če bi vlada želela, bi to odprto vprašanje brez težav uredila z jamstvom. Takšna vprašanja se sicer razčistijo že ob začetku prodaje in ne šele tik pred zaključkom, kar kaže, da tudi ta zaplet služi kot dodaten izgovor, zakaj ne prodati banke.”
Evropska komisija poudarja pomen spoštovanja danih zavez
Po današnjem sestanku o NLB je Evropska komisija poudarila pomen spoštovanja danih zavez in dodala, da prodaja 75-odstotnega državnega deleža v NLB predstavlja pomembno zavezo za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je Komisija leta 2013 odobrila znatno državno pomoč NLB. “Članice so odgovorne za spoštovanje svojih zavez,” so izpostavili. Prav tako so tudi sporočili, da bosta Komisija in Slovenija ostala v stiku z namenom nadaljevanja razprave o slovenskih načrtih za uresničitev odločbe o državni pomoči, še zlasti zaveze za prodajo 75-odstotnega deleža banke. Ob tem so spomnili tudi na dejstvo, da so prav na zahtevo Slovenije maja letos odobrili postopno prodajo v dveh korakih, saj bi Slovenija morala v skladu s prvotno zavezo tri četrtine NLB minus eno delnico prodati do konca tega leta.
Spoštovanje zavez da naj bi veljalo tudi za @vladaRS ? Kje pa, to vendar velja samo za @VladaRH in druge. https://t.co/jnNO9ha23y
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 26, 2017
Na mestu je seveda tudi vprašanje mednarodnega ugleda in kredibilnosti Slovenije pri spoštovanju in izpolnjevanju svojih zavez, na kar pa vladajoča koalicija očitno ni pomislila. Zanimivo pa je, da vse od odločitve arbitražnega sodišča slovenska vlada prav tako ponavlja in poudarja v svetovni javnosti pomembnost spoštovanja mednarodnega prava in zavez.
N. Ž.