Sončni narkokartel, za katerim stoji venezuelski socialistični režim, je sposoben na letni ravni pretihotapiti več kot 350 ton kokaina, vrednega med 6,2 do 8,7 milijarde. Poročilo, ki ga je objavil Miami Herald, je sad razkritja dokumentacije kolumbijskega tožilstva vključno z več kot 7 milijoni elektronskih sporočil, posnetkov in drugih dokumentov, ki razkrivajo delovanje mednarodnih kriminalnih organizacij.
Sončni kartel, ki je dobil svoje ime po našitkih, ki jih na svojih uniformah nosijo oficirji venezuelske vojske, naj bi deloval s pomočjo razpršene mreže znotraj venezuelskih oboroženih sil. V tem aspektu se razlikujejo od drugih kartelov, ki so organizirani hierarhično. Sončni kartel naj bi glede na pridobljeno dokumentacijo sklenil zavezništva z drugimi narkokarteli v regiji, kot je denimo mehiški Sinaloa kartel, Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (FARC) in Nacionalno osvobodilno vojsko (ELN). Na samem vrhu sončnega kartela naj bi bil socialistični diktator in ljubljenec slovenske Levice Nicolás Maduro.
Socialistični diktator Nicolás Maduro, eden vodilnih politikov vladajoče socialistične stranke Diosdado Cabello, obrambni minister Vladimir Padrino López in odstavljeni nekdanji minister za nafto Tareck El Aissami naj bi bili na seznamu visokih članov socialističnega režima, ki so del vrha kartela. Hugo Carvajal, nekdanji vodja obveščevalcev pokojnega socialističnega diktatorja Huga Cháveza, je prav tako med obtoženimi, da je del sončnega kartela. Španske oblasti so Carvajala julija izročile ZDA. Ameriške pravosodne oblasti so Madura, Cabella in druge leta 2020 obtožile uporabe kokaina kot svojevrstnega orožja, s katerim so preplavili Združene države.
Režim, odvisen od drog
Poročilo, ki ga je objavil Miami Heralad razkriv, da je Madurov socialistični režim vse bolj odvisen od preprodaje drog. Naftna industrija je namreč zaradi slabega upravljanja režima v razsulu. Trgovina z drogo je bila v preteklih letih za režim izrednega pomena tudi zaradi ameriških sankcij, ki pa jih je Bidnova administracija začasno sprostila na podlagi obljube Madura, da bo režim prihodnje leto organiziral volitve. Režim je sicer aktivni akter v mednarodni trgovini z drogo že 20 let. V tem času se je tudi spremenila vloga, ki jo v trgovini igra venezuelska vojska. V začetku naj bi igrala le pasivno vlogo oz. jo je tolerirala v zameno za podkupnine. Sčasoma pa se je prelevila v aktivno akterko. “Oni so tisti, ki so zdaj glavni, neposredno vpleteni v transport kokaina, distribucijo kokaina ne samo v Združene države, ampak tudi v Evropo,” trdi Mike Vigil, nekdanji vodja mednarodnih operacij pri Upravi za boj proti drogam (DEA).
Denar, ki ga režim prisluži v trgovini z drogo, se nato naloži na različne transakcijske račune podjetij v tujini. V drugem koraku najde pot nazaj v Venezuelo, kjer hrani režim in tudi sestradano venezuelsko ekonomijo. Samo v letu 2022 naj bi bilo prihodkov iz naslova narko trgovine približno 5,1 milijarde dolarjev – oziroma 8,5 odstotka venezuelskega BDP. “Vse to upravljajo iste močne frakcije, ki imajo nadzor nad državo in so trgovino z mamili spremenile v državni instrument za preživetje,” je povedal Douglas Farah, predsednik podjetja za raziskave in svetovanje IBI Consultants. “To ni nekaj naključnega. Postala je osrednji element, ki režimu omogoča, da ostane na oblasti,” pojasnjuje.
Geografija narkotrgovine
Miami Herald poroča tudi o tem, kako je celotna trgovina umeščena v južnoameriški prostor. Sestavine (in orožje), potrebne za izdelavo kokaina, pridejo na lokacijo po morski poti. Center pridelave je v Kolumbiji, v regiji Catatumbo, ki meji na regijo Zulia na zahodu Venezuele. Regija Catatumbo je tretja največja regijo po pridelavi kokinih listov, ki se jih uporablja za izdelavo kokaina. Kokine liste pretežno pridelujejo manjši kmetje. Večino produkcije v omenjeni regiji kontrolira ELN. Produkt (v obliki kokine paste ali prahu) nato kupi sončni kartel. V Venezuelo pride prek regije Zulia po rekah. Končni produkt se nato začne premikati proti Srednji Ameriki, ZDA in Evropi.
Ž. K.